SiolNET. Novice Slovenija
9,09

termometer

  • Messenger
  • Messenger

Slovenija v prihodnosti: vročina in veliko več padavin

9,09

termometer

vročina vreme
Povprečna temperatura se v Sloveniji lahko poviša za šest stopinj. Foto: Thinkstock

Podnebne spremembe za Slovenijo do konca stoletja pomenijo dvig povprečne temperature. Kolikšen bo, je odvisno tudi od naših dejanj. Grozi nam segrevanje zraka za šest stopinj Celzija, pogostejši bodo vročinski valovi, več bo tudi padavin, še posebej pozimi in ne severovzhodu, kaže danes predstavljena ocena Arsa.

Podnebne spremembe so dejstvo, prilagajanje nanje pa bo v prihodnje velik izziv. Za dobro načrtovanje ukrepov so ključni kakovostni podatki o tem, kaj lahko sploh pričakujemo. Agencija RS za okolje (Arso) je pripravila oceno sprememb v Sloveniji do konca 21. stoletja, v kateri se je osredotočila na spremembe, ki bodo pomembno vplivale na številna področja našega življenja.

"V prvi vrsti smo projekcije pripravili kot podlage, ki naj bi služile prilagajanju na podnebne spremembe. Hkrati pa služijo tudi različnim strateškim projektom, takim z dolgo življenjsko dobo, za katere je pomembno, da so odporni proti podnebnim spremembam. To je tudi ena od zahtev EU za večje investicijske projekte. Vsi, ki načrtujejo take projekte, potrebujejo naše projekcije," je poudarila vodja oddelka za klimatologijo na Arsu Mojca Dolinar.

"Podnebne spremembe se zajedajo v vse sektorje"

V Sloveniji bodo rezultati omogočili okrepitev programiranja ukrepov, vključno z načrtovanjem politik in ukrepov iz integralnega proračuna. Na drugi strani bo treba okrepiti odpornost na podnebne spremembe na vseh področjih politike, pa tudi infrastrukturnih in drugih projektov in investicij, poudarja Barbara Simonič z ministrstva za okolje in prostor. V prihodnje bo sicer nujno pripraviti še ocene vplivov na posamične sektorje ter dodatne projekcije, kot je na primer potencial sončne energije.

"Podnebne spremembe, kot zdaj že opažamo, se zajedajo v vse sektorje, od kmetijstva, ki je najbolj ranljivo in trenutno že najbolj opaža učinke podnebnih sprememb, do različnih gospodarskih panog, kot je denimo smučarski turizem, hidroenergetika in energetika na splošno. Tu je še vpliv na celotno naravo, zdravje ljudi prek širjenja različnih bolezni in tako naprej. Tako rekoč ni sektorja, ki mu projekcije ne bi bile v korist," je dodala Dolinarjeva.

Močno se bodo povečale padavine. Močno se bodo povečale padavine. Foto: Thinkstock Po kateri poti bo šla Slovenija?

Arso je projekcije pripravil na podlagi treh scenarijev - optimističnega (politika omejevanja izpustov bo zelo hitra in uspešna), zmerno optimističnega (izpusti toplogrednih plinov se bodo sprva počasi povečevali, nato pa sredi in proti koncu stoletja upadali) ter pesimističnega (brez večjih uspehov pri omejevanju izpustov). Projekcije so ob tem pripravljene za tri časovna obdobja - do leta 2040, od leta 2041 do leta 2070 ter od leta 2071 do leta 2100. Primerjave so narejene na obdobje v letih od 1981 do 2010.

Povprečna temperatura zraka se je v Sloveniji od predindustrijske dobe dvignila že za 2,2 stopinje Celzija. Naraščanje temperature se bo v 21. stoletju nadaljevalo po vseh scenarijih, zelo verjetno za od ene do šest stopinj Celzija, je na današnji predstavitvi v Ljubljani izpostavil Gregor Vertačnik z Arsa.

sneg Novice V tem delu Slovenije imajo največ snega #foto #video

Število vročih dni bi se lahko povečalo za 27 dni

Povečalo se bo tudi število vročih dni, in sicer v primeru pesimističnega scenarija za 27 dni. Izredno vroče poletje 2003 bi tako lahko ob koncu stoletja veljalo za "precej sveže", je ponazoril Vertačnik. Tudi v primeru uresničitve zmerno optimističnega scenarija bomo imeli konec stoletja povprečno vsaj en vročinski val letno, ki bo po jakosti primerljiv ali hujši od tistega leta 2003.

Nekaj več optimizma vzbuja napoved podaljšanja rastne dobe rastlin, ki bi se lahko začela mesec prej in končala mesec pozneje kot doslej. Pri tem je dobra novica, da projekcije ne kažejo pogostejših spomladanskih pozeb kot doslej.

Na področju padavin lahko v primeru zmerno optimističnega in pesimističnega scenarija pričakujemo znatno povišanje pozimi in tudi na letni ravni. V primeru obeh scenarijev se bo povprečna količina letnih padavin do konca stoletja povečala za okoli 20 odstotkov. Še posebej se bodo padavine povečale pozimi in na vzhodu države.

sneg cesta Avtomoto Pestro jutro tudi na zasneženih cestah #foto

Padavine bi se lahko povečale za 60 odstotkov

Sredi stoletja se bodo tako v vzhodni Sloveniji zimske padavine povečale do 40 odstotkov, do konca stoletja pa po pesimističnem scenariju celo za 60 odstotkov. Povečala se bosta tako jakost kot pogostost izjemnih padavin, še posebej izrazit bo ta trend v primeru pesimističnega scenarija.

Na področju vodne bilance se obeta povečanje povprečnega letnega napajanja podzemne vode za do 20 odstotkov. To je dobra novica, saj pomeni, da se nam ni treba bati za zaloge pitne vode, je pojasnil Renato Bertalanič z Arsa. Tudi v tem primeru izstopa severovzhodna Slovenija, kjer je lahko povečanje do 30-odstotno.

Medtem pri pretokih rek večjih sprememb ni pričakovati, izjema je severovzhod, kjer bi se pretoki v primeru zmerno optimističnega scenarija izpustov do konca stoletja povečali za do 30 odstotkov. V primeru pesimističnega scenarija gre do sredine stoletja na severovzhodu pričakovati povečanje do 40 odstotkov.

Projekcije so sicer, kot svarijo na Arsu, obremenjene z visoko stopnjo negotovosti. Dejanske spremembe bodo odvisne od tega, ali nam bo uspelo omejiti izpuste toplogrednih plinov in za koliko, naravne spremenljivosti podnebja ter nezanesljivosti podnebnih modelov.

Komentarji

19

Pridružite se razpravi!
Za komentar se prijavite tukaj. Strinjam se s pogoji uporabe.

  • Naralocnik / 20.11.2018. ob 20:30 +2 0

    Največ problemov,glede na vremenske exspertize se v prihodnje pričakujemo na nivoju S.p.jev,nekaj malega D.o.o.,manjši vrtci in šole...... vsi ostale ustanove na tega nebu cutile

    +2 0
  • marcos_kace / 20.11.2018. ob 20:06 +3 - 1

    V teh komentarjih spet kopica youtube ekspertov, ki so skeptični do zgolj te veje znanosti, z vsemi ostalimi pa so ok. Pri vsem skupaj, se mi zdi še najbolj zanimivo vprašanje, kdo ima koristi od točno tega skepticizma. Kandidatov je kar nekaj: naftna industrija?

    +3 - 1
  • Pu / 20.11.2018. ob 22:24 +2 - 1

    Obdobju ohlajanja sledi obdobje segrevanja in obdobju segrevanja sledi obdobje ohlajanja. Ledeniki Greenlandije nam pripovedujejo zgodbo in ta je, da sedaj živimo v toplem obdobju in počasi prehajamo v malo ledeno dobo. Spremljaj aktivnost Sonca in spoznaj: "Mini Ice Age, Long Ice Age Glaciation explained". Podatki 11 letnih solarnih ciklov kaže upadanje aktivnosti Sonca. Vpiši v googl: "solar cycle 22, 23, 24" in se nauči. Živela znanost.

    +2 - 1
delitve: 8
Delite na: Facebook Twitter Viber Pinterest Messenger E-mail Linkedin