Janez Janša
Sreda, 6. 10. 2021, 8.13
3 leta, 2 meseca
Brdo pri Kranju gosti evropski vrh. Poglejte, kdo vse je prišel. #video #foto
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
5,22
62
Brdo pri Kranju je te dni politično središče Evrope. Zgodovinski vrh EU tudi pomeni vrhunec slovenskega predsedovanja Evropski uniji. Na Brdo so med drugim prišli tudi predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen, nemška kanclerka Angela Merkel in francoski predsednik Emmanuel Macron.
Predsednik vlade Janez Janša je včeraj na Brdu pri Kranju gostil neformalno večerjo voditeljev članic Evropske unije, s katerimi so opravili razpravo o vlogi EU na mednarodnem prizorišču glede na nedavne dogodke v Afganistanu. Govorili so tudi o varnostnem partnerstvu ZDA, Velike Britanije in Avstralije Aukus ter odnosih s Kitajsko.
EU mora okrepiti zmožnost avtonomnega delovanja, da bo postala učinkovitejša na mednarodnem prizorišču, so se glede na sporočilo predsednika Evropskega sveta Charlesa Michela na delovni večerji na Brdu zavzeli voditelji članic EU. "Evropejci moramo ukrepati, ustvariti moramo skupno strateško kulturo," pa je po koncu prvega dne dejal Josep Borrell.
Po neformalni delovni večerji, kjer so voditelji EU razpravljali o pomembnih strateških vprašanjih in zavezništvih, se je predsednik vlade 🇸🇮 @JJansaSDS srečal s francoskim predsednikom 🇫🇷 @EmanuelMacron. pic.twitter.com/hWzLseVelk
— Vlada Republike Slovenije (@vladaRS) October 6, 2021
Danes v ospredju Zahodni Balkan
Danes pa bodo voditelji članic EU in držav Zahodnega Balkana predvidoma potrdili evropsko perspektivo regije in zavezanost širitvenemu procesu, a bistvenih premikov Albanija, BiH, Srbija, Severna Makedonija, Črna gora in Kosovo ne morejo pričakovati.
"EU potrjuje nedvomno podporo evropski perspektivi Zahodnega Balkana in pozdravlja zavezanost partnerjev na Zahodnem Balkanu evropski perspektivi, ki je v vzajemnem strateškem interesu," piše v osnutku izjave z Brda, ki jo bodo danes sprejeli voditelji članic EU v posvetovanju z voditelji Zahodnega Balkana.
Prav tako naj bi EU v izjavi "ponovno potrdila zavezanost širitvenemu procesu", a obenem spomnila, da je pomembno, da lahko ohrani in poglobi svoj razvoj ter zagotovi zmožnost integracije novih članic.
Trenutno najbolj pereče širitveno vprašanje je, kdaj bo unija začela pristopna pogajanja s Severno Makedonijo in Albanijo. V Skopju in Tirani od tega vrha spodbudnih novic ne morejo pričakovati. Majhne možnosti za premik so po bolgarskih volitvah, ki bodo sredi novembra.
Eden od pričakovanih konkretnih rezultatov je bil načrt glede roaminga - za postopno zniževanje stroškov gostovanja v tujem mobilnem omrežju, kar bi bila oprijemljiva korist za ljudi v regiji. Vendar pa kaže, da unija državam v regiji na tej točki še ne bo ponudila konkretnih časovnih ciljev.
Slovenija naj bi bila želela v izjavo vključiti zavezo, da bo EU vse države Zahodnega Balkana sprejela do leta 2030, in referenco na odpravljanje komunistične dediščine, vendar v osnutku, usklajenem v začetku tedna, teh predlogov ni.
Med članicami unije ni enotnosti glede hitrosti in nujnosti nadaljnje širitve na države Zahodnega Balkana, in to kljub bojazni, da bodo ob odsotnosti EU tamkajšnji prostor politično in gospodarsko zavzele Kitajska, Rusija in Turčija.
Z vrhom EU in Zahodnega Balkana, osrednjim dogodkom slovenskega predsedovanja Svetu EU, se bodo sklenile dvodnevne razprave voditeljev na Brdu; v torek so se posvetili razpravi o krepitvi strateške suverenosti unije.
Več utrinkov iz včerajšnjega dogajanja si oglejte v spodnji galeriji:
62