Janez Janša
Torek, 13. 7. 2021, 6.55
1 leto, 4 mesece
DZ danes o zanimivem kadru
Pahorju zavrnili Kranjca, sodnemu svetu Živičevo in Karakaša, izvoljen Lobnik
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
3,39
15
Tik pred začetkom parlamentarnih počitnic so poslanci odločili, da Janez Kranjc ne bo ustavni sodnik. Podprlo ga je 45 poslancev, torej eden premalo. Kranjc je že tretji kandidat predsednika Boruta Pahorja zapored, ki mu ni uspelo. Pred njim sta zgrmela Andraž Teršek in Anže Erbežnik. Dovolj glasov pa je bilo, da bo Irena Vodopivec Jean (67 glasov za) še šest let viceguvernerka Banke Slovenije, za sodnika na splošnem sodišču v Luksemburgu pa so podprli Damjana Kukovca (74 glasov). Z glasovi 53 poslancev, 23 jih je bilo proti, je bil za zagovornika načela enakosti znova imenovan nekoč poslanski kandidat SAB Miha Lobnik. Večina (42 za, 43 proti) je zavrnila, da bi vrhovna sodnica postala Stanka Živič, enako pa se je razpletlo tudi glasovanje o kandidatu za vrhovnega sodnika Aleksandru Karakašu.
Karakaša so poslanci zavrnili že drugič in že drugič je mandatno-volilna komisija pred tem celo predlagala, naj tega kandidata sodnega sveta državni zbor zavrne. Ponovljene kandidature niso neobičajne. Lani je sodni svet celo brez ponovitve razpisa vztrajal, da so se poslanci zmotili, ko so prvič zavrnili Primoža Gorkiča.
V drugem poskusu je ta profesor brez dneva izkušenj s sojenjem postal vrhovni sodnik na kazenskem oddelku, ki ga vodi Branko Masleša. Kandidaturo Gorkiča so "rešili" poslanci Levice Luke Mesca, ti so ga v drugo podprli, potem ko so se prvič vzdržali, ker so domnevali, da bo za Gorkiča dovolj glasov tudi brez njih.
Gorkič je v aferi Patria kot profesor v medijih glasno branil neustavno ravnanje rednega sodstva, ki je obsodilo predsednika SDS Janeza Janšo, tako da je moral v obdobju volilne kampanje pred volitvami v zapor, in pozneje kritiziral ustavne sodnike, ko so ti povsem soglasno razveljavili vse sodbe v primeru Patria zaradi kršitve ustavnega načela zakonitosti, da nihče ne sme biti kaznovan za dejanje, ki ni predpisano kot kaznivo, in tudi zaradi nepoštenega sojenja, ker se ni izločil Branko Masleša.
Sodnika Aleksandra Karakaša so poslanci pred petimi leti prvič zavrnili, ker sodni svet ni bil pripravljen pojasnjevati njegove vloge v montiranih sodnih procesih proti Francu Kanglerju. Na višjem sodišču je Karakaš sodeloval pri potrditvi zaporne kazni v primeru dodelitve stanovanja Karin Ježovita. Kanglerja so v Mariboru obsodili za natanko toliko, da mu je leva večina v državnem svetu lahko odvzela mandat: na sedem mesecev zapora.
Pogoj, da je mogoče odvzeti mandat poslancu ali svetniku, je najmanj pol leta zaporne kazni. Vrhovno sodišče je sodbo proti Kanglerju pozneje razveljavilo, padli pa so tudi vsi drugi kazenski postopki proti njemu, ker so dokazi temeljili na odločitvah o tajnem prisluškovanju in sledenju, ki jih je podpisal sodnik Janez Žirovnik, sicer nekdanji uslužbenec politične policije prejšnjega sistema (SDV), pozneje pa funkcionar Sove, ki ga je Kangler kot poslanec nadziral.
Višje sodišče, kjer je v sojenju sodeloval Karakaš, se na to "nenavadnost" pri pridobivanju dokazov ni odzvalo. Mandatno-volilna komisija je poslancem s sedmimi glasovi za in desetimi proti predlagala, naj Karakaša danes še drugič zavrnejo.
Precej burno je zaradi nenavadne sodne prakse tudi ob kandidaturi Stanke Živič, ki pa je dobila večino v mandatno-volilni komisiji za izvolitev, a so jo v državnem zboru danes zavrnili in ne bo vrhovna sodnica.
Kako nenavadno je odločala Živičeva v primeru duhovnika Francija Klopčiča, ki je bil obtožen spolne zlorabe deklice, in še v nekaj primerih, lahko preberete tukaj:
Kot Gorkič in Karakaš je bila tudi Živičeva predlagana, da bi dopolnila kazenski oddelek vrhovnega sodišča, ki ga vodi Branko Masleša. Za izvolitev Karakaša, Živičeve in Lobnika je zadoščala navadna večina, torej več glasov za kot proti.
Kako je računsko sodišče ocenilo poslovanje urada, ki ga je ustanovila vlada Mira Cerarja, da bi zagotovila službo gejevskemu aktivistu Lobniku, si lahko preberete tukaj: NEVERJETNO: LOBNIK SVOJIM PLAČUJE CELO PSIHOTERAPIJE.
Na volitvah leta 2014 Lobnik ni bil izvoljen za poslanca kot kandidat Stranke Alenke Bratušek, ker je višji delež v ljubljanski volilni enoti zbral Jani Möderndorfer.
15