SiolNET. Novice Slovenija
5,10

termometer

  • Messenger
  • Messenger

Okrepitve Masleše: po Gorkiču še Karakaš in preganjalka župnika Stanka Živič

5,10

termometer

Branko Masleša in Goran Klemenčič

Po lanskem popravcu za poslance ob Primožu Gorkiču, ko je sodni svet vztrajal, da so se poslanci zmotili in morajo znova glasovati, da je ta profesor brez dneva izkušenj s sojenjem postal vrhovni sodnik na kazenskem oddelku, ki ga vodi Branko Masleša, je pred mandatno-volilno komisijo in državnim zborom spet popravec. Tokrat ponovno odločanje, da bi za vrhovnega sodnika izvolili Aleksandra Karakaša, ki so ga pred petimi leti zavrnili, ker sodni svet ni bil pripravljen pojasnjevati njegove vloge v montiranih sodnih procesih proti Francu Kanglerju. Neuradno pa bi bila lahko še bolj kot Karakaš zaradi nenavadne sodne prakse sporna Stanka Živič. Kot Gorkič in Karakaš bo tudi Živičeva, če jo poslanci izvolijo za vrhovno sodnico, dopolnila kazenski oddelek Branka Masleše. 

O ponovnem izbiranju Karakaša in prvi kandidaturi Živičeve bo danes razpravljala mandatno-volilna komisija, ki je prvo sito pred glasovanjem državnega zbora. Živičeva se je v sodno zgodovino vpisala z nenavadno odločitvijo v procesu proti duhovniku Franciju Klopčiču, ki je bil leta 2012 obtožen spolne zlorabe deklice, ki naj bi se zgodila osem let prej. Župnik iz Preske Klobčič ni sprejel ponudbe tožilstva za poravnavo za milejšo kazen in je vztrajal, da je nedolžen. 

Novice Duhovnik Franc Klopčič zanika, da bi spolno napadel deklico

Ko nedolžen župnik nenadoma postane kriv

Prvostopenjsko sodišče je župnika tudi oprostilo. A višje sodišče, kjer je bila sodnica poročevalka Živičeva, je brez obravnave po istih dokazih oprostilno sodbo na kabinetni seji spremenilo v večletno zaporno kazen. Vrhovno sodišče je to odločitev pozneje razveljavilo zaradi kardinalnih napak v postopku in zahtevalo novo sojenje pred povsem spremenjenim senatom. Kršeno je bilo načelo neposrednosti in kontradiktornosti, so odločili. 

duhovnik cerkev obred Novice Vrhovno sodišče razveljavilo obsodilno sodbo za nekdanjega duhovnika iz Preske

Podobno bi naj bilo nenavadno sojenje sodnice Živičeve tudi v primeru Novič, kjer je bila tudi poročevalka. V tistem primeru pa je pritožbo zagovornikov Milka Noviča, da decembra 2014 na ljubljanskem Viču pred lokalom Via Bona z dvema streloma v glavo ni pokončal Janka Jamnika, senat, v katerem je bila Živičeva, zavrnil, obtoženemu pa podaljšal pripor. Vrhovno sodišče je pozneje razveljavilo te sodbe in zahtevalo ponovno sojenje.

Nenavadno bi naj bilo odločanje Živičeve še v nekaj drugih zadevah. 

Gorkiča so, ko je sodni svet zahteval ponovno glasovanje o istem kandidatu, rešili poslanci Levice Luke Meseca, ki so ga v drugo podprli, prvič pa so se vzdržali, ker so domnevali, da bo za Gorkiča dovolj glasov tudi brez njih. Gorkič je v aferi Patria kot profesor v medijih glasno branil neustavno ravnanje rednega sodstva, ki je obsodilo predsednika SDS Janeza Janšo, da je moral v času volilne kampanje pred volitvami v zapor in pozneje kritiziral ustavne sodnike, ko so ustavni sodniki povsem soglasno razveljavili vse sodbe v primeru Patria zaradi kršitve ustavnega načela zakonitosti, da nihče ne sme biti kaznovan za dejanje, ki ni predpisano za kaznivo in tudi zaradi nepoštenega sojenja, ker se ni izločil Branko Masleša.

So poslanci poštarji sodnega sveta?

Po Gorkiču je sodni svet v drugo zdaj predlagal še Aleksandra Karakaša, a v tem primeru vsaj ne gre za to, da bi pri istem kandidatu vztrajali brez ponovitve razpisa, kot se je to zgodilo pri Gorkičevem popravcu. Karakaš je za vrhovnega sodnika kandidiral tudi že proti Gorkiču, a je sodni svet takrat odločil, da je kandidat brez sodnih izkušenj primernejši za vrhovnega sodnika na kazenskem oddelku kot višji sodnik z izkušnjami iz Maribora. Karakaš je pred petimi leti "padel" po zapletu, ko so poslanci v mandatno-volilni komisiji zahtevali pojasnila sodnega sveta o ravnanju tega sodnika, ko je na višjem sodišču v Mariboru sodeloval pri sojenju Kanglerju na zaporno kazen v primeru dodelitve stanovanja Karin Ježovita. Kanglerja so obsodili za natančno toliko, da mu je leva večina v državnem svetu lahko odvzela mandat. Pogoj, da je mogoče odvzeti mandat, je najmanj pol leta zaporne kazni.

Novice V primeru Ježovita Kangler obsojen na sedem mesecev zapora (VIDEO)

Vrhovno sodišče je sodbo proti Kanglerju pozneje razveljavilo, padli pa so vsi kazenski postopki proti njemu.

Sodni svet je pred petimi leti zavrnil, da bi poslancem kaj pojasnil o Karakaševem sojenju. Zapisali so, da poslanci nimajo pravice presojati konkretnega dela sodnikov, ko odločajo, ali jih imenovati za vrhovne sodnike. Tak odgovor je večji del poslancev razumel kot žalitev, ki državni zbor spreminja v poštno službo sodnega sveta. Vsi v komisiji, z izjemo Igorja Zorčiča (takrat SMC), so državnemu zboru zaradi tega takrat predlagali zavrnitev Karakaša.

Igor Zorčič Foto: STA

Za Karakaša pa sta bili po teh zapletih v državnem zboru ob 30 poslancih SMC le še dve poslanki DeSUS, proti je bilo 36 poslancev SDS, DeSUS, SD, NSi ... Vzdržali so se takrat vsi poslanci Levice.

In s tem so, kot prvič pri Gorkiču, določili rezultat. 

 

Komentarji

Pridružite se razpravi!
Za komentar se prijavite tukaj. Strinjam se s pogoji uporabe.

Delite na:
Delite na: Facebook Twitter Viber Pinterest Messenger E-mail Linkedin