Četrtek, 24. 10. 2024, 14.28
2 meseca
Bisol pojasnjuje: Informacije so netočne in zavajajoče
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,43
Potem ko smo v petek povzemali poročanje časnika Delo, da naj bi proizvajalec opreme za sončne elektrarne Bisol Group po navedbah enega od kupcev prodajal poškodovane in poplavljene izdelke brez ustreznega opozorila ter zavračal reklamacije, so se danes odzvali v Bisolu, kjer ostro zavračajo netočne in zavajajoče navedbe v članku. "V članku so objavljene informacije, ki niso skladne z dejanskim stanjem in neupravičeno škodujejo ugledu podjetja Bisol," so zapisali. Celotno pojasnilo (brez uredniških in lektorskih posegov) si lahko preberete spodaj.
"Podjetje BISOL (v nadaljevanju BISOL), vodilni evropski proizvajalec solarnih panelov, se je znašlo v središču obtožb o nepoštenih poslovnih praksah. Po navedbah Mateja Ozebka, sicer ravnatelja Višje strokovne šole v Celju, je podjetje menda prodajalo poškodovane in poplavljene dele nosilne konstrukcije za solarne panele brez ustreznega opozorila ter zavračalo reklamacije. BISOL v tej zvezi pojasnjuje, da glede na določbe Zakona o varstvu potrošnikov (ZVPot-1) v okviru obravnavane reklamacije neskladnost blaga ni bila ugotovljena, in sicer zaradi njegove narave. V okviru zavrnitve reklamacije je bilo potrošniku pojasnjeno, da gre za lastnost materiala, ki na zraku oksidira in s tem omogoča samozaščito materiala. Glede na to, da gre za lastnost materiala in je del tehničnih specifikacij blaga, reklamacija ni bila odobrena.
Ozebek, kupec nosilne konstrukcije, je svojo izkušnjo podrobno opisal v pismu za medije. Kot navaja, je julija 2024 naročil nosilno konstrukcijo Slim Base za svojo sončno elektrarno, za katero je plačal 1532,61 evra. Po prejemu blaga je takoj opazil številne nepravilnosti, vključno z manjkajočimi sestavnimi deli, korozijskimi poškodbami na železnih elementih ter po njegovem mnenju poplavljenimi aluminijastimi deli, ki so kazali jasne znake oksidacije. Vse to je odkril ob pregledu materiala, preden ga je nameraval namestiti. Kot je poudaril, je "bil zgrožen nad stanjem izdelkov, ki so bili očitno nepravilno skladiščeni in izpostavljeni poplavam". Od teh navedb se BISOL sicer odločno ograjuje, pri čemer insinuacije in zlonamerna ugibanja potrošnika ostro zavrača, njegove tosmerne navedbe pa prereka kot neresnične in neutemeljene ter dodaja, da gre za špekulacijo in posledično zavajanje s strani potrošnika. Ob tem BISOL izpostavlja, da ne gre za poplavljeno blago, temveč blago slovenskega proizvajalca, ki je bilo dobavljeno dne 14. 9. 2024, torej več kot mesec dni po katastrofalnih poplavah v letu 2023. "Spor med strankama se sicer nanaša na blago v skupni vrednosti 245 evrov in ne na vrednost celotnega naročila," še dodaja BISOL.
BISOL glede t. i. manjkajočih delov pojasnjuje, da je potrošnik po potrjeni ponudbi prevzel vso blago, razen dela blaga, ki v času prevzema s strani potrošnika ni bil na zalogi. K prevzemu t. i. manjkajočega blaga je bil potrošnik naknadno pozvan, vendar potrošnik blaga ni prevzel.
BISOL ob zgornjem še dodaja, da je potrošniku navkljub zavrnjeni reklamaciji bila dana možnost zamenjave določenih komponent, ki so bile predmet reklamacije, vendar do zamenjave komponent ni prišlo iz razlogov na strani potrošnika.
Kljub temu, da je nemudoma podal več reklamacij ter priložil jasne fotografije poškodovanih izdelkov (priložene tudi pismu za medije), je BISOL vse tri njegove zahteve zavrnil, pri čemer BISOL pojasnjuje, da so bile potrošnikove zahteve zavrnjene, ker niso bile utemeljene. BISOL je kot argumente med drugim navajal, da ima material samozaščitni efekt in da se pri tem procesu najprej pojavi "klasična korozija", ki napreduje v "belo korozijo", po kateri se na robovih vzpostavi samozaščita. Kot pojasnjuje Ozebek, "je rja na železnih delih napredovala in ni nobenega dvoma, da izdelki ne ustrezajo standardom", pri čemer BISOL pojasnjuje, da je tovrsten material dejansko najbolj primeren za uporabo na strehi, kjer je izpostavljen težkim pogojem, ter da lahko postopek samozaščitnega efekta traja nekaj mesecev in ga kot takega ni moč ustaviti oziroma preprečiti.
"Podjetje BISOL je prav tako zavrnilo, da bi popravilo ali zamenjalo aluminijaste dele, ki so bili oksidirani, pri tem pa pojasnilo, da je aluminijev oksid koristen za aluminijaste konstrukcije, ker tvori naravno zaščitno plast na površini aluminija, kar zagotavlja aluminiju odpornost proti koroziji in podaljšuje življenjsko dobo aluminija. BISOL vztraja, da so ti izdelki običajni in ustrezni," pravi sogovornik, ki je z Delom delil tudi korespondenco s podjetjem. Ozebek je primer prijavil tržnemu inšpektoratu, to pa je, kot so pojasnili, uvedlo inšpekcijski postopek. Drugih informacij z nami niso delili.
Direktor podjetja BISOL Marko Poličnik je v odgovoru za Delo poudaril, da podjetje zaradi varovanja zaupnih informacij ne komentira posameznih poslovnih razmerij. Zagotavlja pa, da vse reklamacije obravnavajo resno in skladno z zakonodajo. "Glede na zakon o varstvu potrošnikov v konkretnem primeru neskladnost blaga ni bila ugotovljena, kar je potrdil tudi inšpekcijski nadzor.
A kot izhaja iz odgovora inšpekcije prijavitelju, inšpekcija neskladnosti ni ugotavljala, saj je za to potreben sodni izvedenec. Je pa ugotovila spor o neskladnosti blaga, saj prodajalec trdi, da neskladnost ni bila ugotovljena zaradi narave blaga. Če se kupec in prodajalec ne strinjata, mora kupec pridobiti strokovno mnenje sodnega izvedenca, saj tržni inšpektorat ne more izdati odločbe v primeru spora. Reševanje zadeve pa je nato v pristojnosti sodišča.
Ozebek bo poleg tega, da bo plačal sodnega izvedenca – to je v primeru, da prodajalec ne prizna neskladnosti, edina pot –, najverjetneje terjal tudi kazenske odgovornosti, "saj gre za namerno prodajo poškodovanega blaga brez predhodnega opozorila, kar lahko pomeni poslovno zavajanje in goljufijo.", kar vse BISOL zavrača ter dodaja, da zgolj zaradi osebnega nezadovoljstva potrošnika ob zavrnitvi reklamacije ni moč govoriti o kazenski odgovornosti kot taki.
Poudaril je, da njegova borba presega zgolj finančno odškodnino. "Gre za načelno vprašanje, ali lahko podjetje, ki naj bi bilo zavezano k varnosti in kakovosti, zavestno ignorira pravice potrošnikov in se izogiba odgovornosti za svoje napake." Njegova izkušnja je svarilo vsem potrošnikom, da se morajo boriti za svoje pravice, še pravi. V zvezi s tem BISOL pojasnjuje, da pravice potrošnika niso bile ignorirane, prav tako pa ni moč govoriti o izogibanju kakršnekoli odgovornosti, saj je BISOL reklamacijo obravnaval ter se na podlagi vseh pridobljenih informacij in lastnosti materiala odločil za njeno zavrnitev. BISOL v zvezi z zgornjim dodaja, da so potrošniku še vedno na voljo vsa razpoložljiva pravna sredstva, s katerimi lahko poskusi dokazati utemeljenost svojih navedb.
Skupina BISOL je sicer prejemnica predplačila zaradi škode, povzročene v avgustovskih poplavah. Skupina BISOL je bila med 708 podjetji, ki so do 1. septembra prijavila oceno škode na zalogah, opremi in izpadu prihodka ter zaprosila za predplačilo, ki je bilo izplačano v višini deset odstotkov ocenjene škode. Skupina BISOL je menda utrpela za okoli 34 milijonov evrov škode.
Če se bodo obtožbe izkazale za resnične, bo to resen udarec za ugled skupine BISOL, ki se pozicionira kot vodilni evropski proizvajalec solarnih panelov na področju sončnih elektrarn. Skupina BISOL je sicer z namenom zaščite ugleda blagovne znamke BISOL napovedala, da bo zoper vsakogar, ki bi neupravičeno zlorabljal ali blatil njeno ime, primorana uveljavljati pravno zaščito z uporabo vseh razpoložljivih pravnih sredstev ter uveljavljati odškodninske zahtevke v smeri nadomestila povzročene ji škode."
