SiolNET. Novice Slovenija
5,82

termometer

  • Messenger
  • Messenger

Andrijanič: Gre za povsem nerazumljivo odločitev, ki je šokirala strokovno in širšo javnost

5,82

termometer

Mark Boris Andrijanič | "Veliko je bilo govora o tem, da bodo imeli od digitalnih bonov za mlade korist zgolj trgovci in proizvajalci računalniške opreme. A izkazalo se je, da imajo največjo korist prav mladi, ki so tako lažje prišli do moderne računalniške opreme, potrebne za nemoteno šolanje," je v intervjuju povedal nekdanji minister za digitalno preobrazbo Mark Boris Andrijanič.  | Foto: Ana Kovač
"Veliko je bilo govora o tem, da bodo imeli od digitalnih bonov za mlade korist zgolj trgovci in proizvajalci računalniške opreme. A izkazalo se je, da imajo največjo korist prav mladi, ki so tako lažje prišli do moderne računalniške opreme, potrebne za nemoteno šolanje," je v intervjuju povedal nekdanji minister za digitalno preobrazbo Mark Boris Andrijanič. Foto: Ana Kovač

"Moti me nepotrebno ustvarjanje zmede in izključevanje stroke, ki smo mu priča v zadnjih mesecih. Zdi se, da se naši nasledniki raje ukvarjajo z nami kot s konkretnimi rešitvami za dvig digitalne vključenosti," je v kratkem intervjuju za Siol.net povedal nekdanji minister za digitalno preobrazbo Mark Boris Andrijanič. Meni, da bi vladna služba za digitalno preobrazbo morala nadaljevati z aktivnim privabljanjem potencialnih izvajalcev tečajev, še posebej nevladnih organizacij, kot so Simbioza in ljudske univerze. Odločitev komisije, da izloči Simbiozo, je označil za nestrokovno. 

 Kako kot nekdanji minister za digitalno preobrazbo ocenjujete trenutno dogajanje, povezano z digitalnimi boni 22?

Po eni strani sem vesel velikega zanimanja za digitalne bone in tečaje, po drugi strani pa me moti nepotrebno ustvarjanje zmede in izključevanje stroke, ki smo mu priča v zadnjih mesecih. Zdi se, da se naši nasledniki raje ukvarjajo z nami kot s konkretnimi rešitvami za dvig digitalne vključenosti. To področje je bilo in mora ostati naša absolutna prioriteta. A dvig digitalnih veščin ni nekaj, kar lahko dosežemo čez noč. Gre za proces, ki bo trajal več let, saj so trenutne izobraževalne kapacitete na trgu izjemno majhne.

Prav zato smo februarja sprejeli enega prvih sistemskih zakonov na tem področju v Evropi, ki ga je podprla cela vrsta upokojenskih, invalidskih in mladinskih organizacij, pohvale pa smo prejeli tudi od Evropske komisije. S tem zakonom in rekordnimi sredstvi, ki smo jih zagotovili za njegovo izvajanje, bomo lahko postopoma, a korenito dvignili število brezplačnih tečajev za starejše in druge ranljive skupine. Postavili smo trdne temelje, a uspelo nam bo le s sodelovalnim in konstruktivnim pristopom, ki ga danes pogrešam.

Kakšni so bili vaši cilji na področju izobraževanj za starejše od 55 let? Ali trenutna vladna služba za digitalno preobrazbo dobro nadaljuje vaše delo, povezano z digitalnimi boni 22?

Naš cilj je bil, da najprej pomagamo starejšim, ki nimajo niti osnovnih digitalnih veščin. Prav njim smo želeli v naslednjih letih omogočiti brezplačne tečaje, s katerimi bi prišli do praktičnih spretnosti, ki jim bodo prišle prav pri uporabi spletne banke ter storitev eUprave in eZdravja. Te rešitve nam lahko prihranijo veliko časa in denarja, predvsem pa nam omogočajo, da smo v stalnem stiku z najdražjimi. To pa je še posebej pomembno za naše starostnike, ki so pogosto osamljeni.

Dobra novica je, da večina starejših že ima osnovne digitalne veščine, slaba pa, da je trenutno na trgu bistveno premalo tečajev za tiste, ki jih nimajo. Lani je bilo v vsem letu izvedenih manj kot 10 tisoč tovrstnih tečajev za starejše, potrebovali pa bi jih vsaj tridesetkrat več.

Ker je novi zakon stopil v veljavo marca, javni razpisi pa trajajo mesece, smo se zaradi pomanjkanja časa in izobraževalnih kapacitet odločili, da naprej izvedemo pilotni projekt. Z njim smo želeli omogočiti prve tečaje že letos, in sicer med septembrom in novembrom. Strokovna skupina je pri pripravi tega pilotnega razpisa presodila, da je mogoče v teh nekaj mesecih izvesti največ pet tisoč tečajev, saj jih več preprosto ni na voljo. A ne pozabimo, da gre kljub vsemu za največji tovrstni razpis doslej.

Smo pa že takrat predvideli širitev tega projekta, če bo le mogoče. Glede na tako dober odziv bi naredili vse, da maksimalno povečamo število tečajev. Žal mi je, da naši nasledniki tega niso storili, čeprav je bilo vse to javno znano že več mesecev. V resnici bi morali nadaljevati aktivno privabljanje morebitnih izvajalcev tečajev, še posebej nevladne organizacije, kot so Simbioza in ljudske univerze.

A ključen korak naprej smo načrtovali naslednje leto, ko bi morali biti na voljo tečaji in digitalni boni za skoraj 100 tisoč upravičencev. V ta namen smo zagotovili dobrih 28 milijonov evrov, seveda pa bom vesel, če bo nova vlada primaknila še več sredstev. A glavni izziv ni denar, temveč že omenjeno pomanjkanje izobraževalnih kapacitet na trgu. Kakovostni tečaji žal ne rastejo na drevesih. Potrebnega bo ogromno truda in tudi potrpljenja, da zagotovimo tečaje za vse, ki jih potrebujejo, a smer je vsekakor prava.

Kako komentirate dejstvo, da služba za digitalno preobrazbo na seznam izvajalcev ni uvrstila vodilnih slovenskih ponudnikov na tem področju? Če omenim samo nekatere; Simbioza, Micro Team, Academica ...

Gre za povsem nerazumljivo odločitev, ki je šokirala strokovno in širšo javnost. Vsi vemo, da je Simbioza začetnica e-opismenjevanja starejših pri nas, za kar je prejela številne mednarodne in domače nagrade. Nanjo smo Slovenci lahko upravičeno ponosni. Odločitev razpisne komisije, da Simbiozo izloči zaradi "pomanjkanja referenc pri e-opismenjevanju starejših", obenem pa izbere neko podjetje, ki s tem področjem nima praktično nič, preprosto ne more biti strokovna. Razpisni pogoji in merila gotovo niso razlog za takšno odločitev.

Še enkrat poudarjam, da bomo dvig digitalne vključenosti lahko dosegli zgolj s strokovnim pristopom in povezovanjem vseh potencialov na tem področju. Izključevanje organizacij, ki jih naštevate, in razpustitev Strateškega sveta za digitalizacijo kažeta skrb vzbujajoč trend. Žal mi je tudi, da se odpravlja pomembne ukrepe, kot je vzpostavitev razvojno-gospodarskega predstavništva v Silicijevi dolini in centra za pomoč slovenskim strokovnjakom pri vračanju v domovino.

V prejšnjem mandatu je Slovenija prav po zaslugi proaktivnega in vključujočega pristopa močno napredovala na evropskem digitalnem indeksu DESI. Povzpeli smo se na 11. mesto, s čimer smo se uvrstili celo pred Nemčijo in Francijo. Seveda je vsaka konstruktivna kritika našega dela dobrodošla, a na koncu štejejo rezultati.

Kako komentirate očitke na račun digitalnih bonov za nakup računalniške opreme, ki so jih prejeli mladi?

Veliko je bilo govora o tem, da bodo imeli od digitalnih bonov za mlade korist zgolj trgovci in proizvajalci računalniške opreme. A izkazalo se je, da imajo največjo korist prav mladi, ki so tako lažje prišli do moderne računalniške opreme, potrebne za nemoteno šolanje. Med pandemijo se je izkazalo, da je to velika težava pri številnih slovenskih družinah, še posebej tistih z več otroki.

Seznam opreme, za katero je mogoče unovčiti bone, je pripravila strokovna skupina, pri čemer smo poskrbeli, da z njimi ni mogoče kupiti igralnih konzol ali druge opreme, ki ni povezana z izobraževanjem. Prav je, da si lahko vsak posameznik kupi tisto, kar potrebuje. Tisti, ki računalnik že imajo, so si lahko na primer kupili novo spletno kamero in slušalke z mikrofonom, ki jim bodo prišle zelo prav pri morebitnem šolanju od doma.

Vsekakor je zgodba z boni zelo podobna tisti s turističnimi boni in drugimi subvencijami. Večini veliko pomenijo, nekateri jih pa zlorabijo. A to ne pomeni, da moramo zato vse skupaj ukiniti in s tem kaznovati večino.

Če pa bi imeli naši nasledniki boljše rešitve, bi jih lahko že uveljavili. Do zdaj digitalnih bonov niso niti spremenili niti odpravili, kar lahko razumemo kot tiho podporo.

Prav tako še vedno čakamo na razpis za subvencioniranje tečajev programiranja in robotike za mlade, ki je bil ob našem odhodu že praktično pripravljen. Prvi tečaji bi morali biti na voljo že v začetku novega šolskega leta, a se to očitno ne bo zgodilo.

Kaj počnete zdaj, ko niste več minister za digitalno preobrazbo?

Predvsem pomagam Ukrajini z zagotavljanjem tehnološke opreme za njihove šole, bolnišnice in begunske centre. Pri tem tesno sodelujem s tehnološko industrijo ter ukrajinsko in drugimi vladami. To delo sem začel že med ministrovanjem, ko sem ob izbruhu vojne prevzel koordinacijo evropske tehnološke pomoči Ukrajini. Izjemno sem hvaležen vsem slovenskim podjetjem in posameznikom, ki Ukrajini že od začetka stojijo ob strani. Posebna nagrada, ki sem jo pred kratkim prejel od predsednika Zelenskega, pripada tudi njim in vsej Sloveniji.

Veliko pa se ukvarjam tudi s pospeševanjem vključujoče digitalne preobrazbe EU. Evropska komisija me je imenovala v vodstvo Evropskega inštituta za inovacije in tehnologijo, ki je osrednja institucija za spodbujanje inovacijskih središč v Evropi. Vesel sem, da lahko v svojih novih vlogah nadaljujem svoje poslanstvo na mednarodni ravni.

Emilija Stojmenova Duh Novice Nerazumno: sodelujejo s Facebookom in Googlom, a so vseeno dobili rdečo luč Emilija Stojmenova Duh, Nataša Pirc Musar Novice Tako delijo vaš denar: največji posel podjetju, s katerim sodeluje Pirc Musarjeva

Komentarji

Pridružite se razpravi!
Za komentar se prijavite tukaj. Strinjam se s pogoji uporabe.

Delite na:
Delite na: Facebook Twitter Viber Pinterest Messenger E-mail Linkedin