Petek, 1. 9. 2023, 21.47
1 leto, 3 mesece
Ameriški veleposlanik za Siol.net: To so nevarni ljudje
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
3,38
"To je oborožena vojaška skupina, ki je brez pomislekov udeležena v najhujša grozodejstva in zločine od začetka popolne invazije na Ukrajino. To so nevarni ljudje in bili so tesno povezani z rusko vlado in državo. Zelo težko je napovedati, kakšna bo nadaljnja dinamika, a Wagnerjevci so nevarni. Upam si trditi, da večina političnih komentatorjev ne ve, kam to pelje, zagotovo pa je to umazan posel," je nedavno smrt šefa vojaške skupine Wagner Jevgenija Prigožina in možne posledice komentiral ameriški veleposlanik pri organizaciji Ovse Michael Carpenter, ki je v preteklosti deloval tudi na ameriškem veleposlaništvu v Sloveniji. Kot je povedal v pogovoru za Siol.net, je Vladimir Putin z napadom na Ukrajino na stežaj odprl vrata smrti in uničenju, skupina Wagner pa je del tega.
Michael Carpenter je ameriški veleposlanik pri Organizaciji za varnost in sodelovanje v Evropi (Ovse). V času predsedniške kampanje je bil svetovalec za zunanjo politiko Joeja Bidna. Dve leti svojega življenja pa je preživel tudi v Sloveniji, ko je med letoma 2004 in 2006 delal na ameriškem veleposlaništvu v Ljubljani.
Carpenter je ponovno obiskal Slovenijo in se udeležil Blejskega strateškega foruma, ob robu pa smo se z njim pogovarjali o vojni v Ukrajini, napetostih na Zahodnem Balkanu, o odločitvah, ki jih mora sprejeti Madžarski predsednik Viktor Orban in delovanju Turčije ter sporu, ki ga je leta 2020 imel na omrežju Twitter (zdaj X) z nekdanjim slovenskim premierjem Janezom Janšo.
Michael Carpenter se je v času službovanja v Sloveniji naučil tudi jezika, a kot nam je zaupal, se zdaj, po vseh teh letih, spomni le še redkih besed, zato smo se z njim pogovarjali v angleščini.
Carpenter je leta 2018 na vprašanje, kaj lahko v prihodnjem letu pričakujemo od Rusije, podal vrsto odgovorov in marsikaj, kar je napovedal, se je na žalost tudi uresničilo. Med drugim je že takrat predvidel rusko invazijo na Ukrajino in zaostritev razmer na Zahodnem Balkanu.
#1 A military incursion into Ukraine. The most likely target is the canal that feeds fresh water from the Dnieper river to Crimea. Without this water, Crimea's agricultural sector goes under. Also look for Russia to seek complete dominance over the Sea of Azov and Kerch Strait.
— Michael Carpenter (@mikercarpenter) December 22, 2018
Kdaj in kako se bo končala vojna v Ukrajini?
Nihče ne more napovedati, kdaj in kako se bo vojna v Ukrajini končala. Sam nimam kristalne krogle, lahko pa rečem, da več kot 50 držav, vključno s Slovenijo, Ukrajini nudi vojaško podporo in so kolektivno odločene, da bodo s tem tudi nadaljevale. Veliko izmed držav bo Ukrajini zagotavljalo podporo, kolikor časa bo treba. To je obljubil tudi ameriški predsednik Joe Biden.
Napovedujem pa, da bo Ukrajina v tej vojni zmagovalka. Konec koncev Ukrajinci branijo svoje domove, svoje vasi in mesta, svojo državo pred absolutno brutalnim napadom Rusije. Čeprav je Rusija veliko večja država, ima več prebivalcev in je v vojno, vsaj kar se tiče absolutnih številk, vstopila bolje vojaško pripravljena, mislim, da je morala naklonjena Ukrajini. Še posebej zato, ker je podpora Zahoda tako trdna, kot je, napovedujem, da bo Ukrajina osvobodila svoje ozemlje. Kdaj in kako ter pod kakšnimi pogoji, pa ne morem napovedati.
Gre za dolgotrajno bitko, vojaki umirajo na eni in drugi strani, gre za človeško in humanitarno katastrofo. To je največja vojna na evropskih tleh po drugi svetovni vojni. Prepričan sem, da si Ukrajina, bolj kot katerakoli država na svetu, želi, da se vojna konča. A končati se mora pod vzdržljivimi pogoji.
Kako komentirate zadnje dogajanje, kar se tiče vojaške skupine Wagner in smrti njihovega šefa Jevgenija Prigožina?
Tega ne želim komentirati, saj nimam nobenih notranjih informacij. Rekel pa bi, da je predsednik Putin na stežaj odprl vrata smrti in uničenju in skupina Wagner je del tega, saj so sodelovali pri grozodejstvih v Ukrajini. To ima zdaj posledice tudi v Rusiji, kam to vodi, ne vem. Dobro pa je spomniti, da je to entiteta, ki jo je ustanovila in dolga leta podpirala ruska vlada.
Če bodo pripadniki Wagnerja želeli maščevati svojega šefa, lahko pride do kakšnih večjih konfliktov v Rusiji? Lahko to omaje Putinovo oblast?
Nočem špekulirati. Kot sem povedal - to je oborožena vojaška skupina, ki je brez pomislekov udeležena v najhujša grozodejstva in zločine od začetka popolne invazije na Ukrajino. To so nevarni ljudje in bili so tesno povezani z rusko vlado in državo. Zelo težko je napovedati, kakšna bo nadaljnja dinamika, a Wagnerjevci so nevarni. Upam si trditi, da večina političnih komentatorjev ne ve, kam to pelje, zagotovo pa je to umazan posel.
Če se dotaknemo dogajanja na Zahodnem Balkanu, ste leta 2018 napovedali, da bo Milorad Dodik, ki je je zaveznik Putinove Rusije, republiko Srbsko želel izločiti iz BiH, kar bi obudilo etnični konflikt na Balkanu. Kje vidite rešitev tega konflikta?
Položaj v BiH se odvija v zahtevno smer. Mi, torej ZDA, smo že večkrat poudarili, da smo zaradi nevarne in neodgovorne retorike Milorada Dodika izredno zaskrbljeni. Še posebej zaradi njegovih javnih pozivov k izločitvi republike Srbske iz BiH.
Še naprej bomo podpirali Daytonski sporazum. A retorika, ki poskuša podžgati etnonacionalne napetosti znotraj države, lahko vodi le v napačno smer. To ne sovpada s približevanjem BiH Evropski uniji in zagotovo ne pripomore BiH k večji demokratičnosti, kar si konec koncev želimo videti v BiH,
Trenutni čas je kritičen tako za Evropsko unijo kot tudi ZDA. Podpirati moramo voditelje BiH, ki imajo vizijo, da njihova država postane članica EU, kjer se upoštevajo zakoni in je integrirana v evropske institucije. V tem obdobju moramo biti glede tega enotni.
Napeto je tudi na Kosovu. So napetosti med Srbijo in Kosovom voda na mlin Putinu? Kako komentirate Vučićev odnos do Rusije?
Normalizacija odnosov med Kosovom in Srbijo bi bil eden izmed največjih uspehov na področju Zahodnega Balkana. Ne samo zato, ker bi to pomenilo odstranitev enega izmed glavnih vplivov Putina v regiji, ampak tudi zaradi promoviranja ponovne konsolidacije in pravne države, ekonomskih vezi, blaginje in evro-atlantske integracije za obe državi. Prav zato močno podpiramo predlog Evropske unije za normalizacijo odnosov. Seveda ne bo lahko. Skoraj vsak mesec poslušamo o novih napetostih v regiji, retorika je zaostrena. A voditelja na obeh straneh, tako predsednika vlade Albina Kurtija kot tudi predsednika Aleksandra Vučića, moramo spodbujati, naj gledata na dolgoročen strateški interes držav. Iskreno verjamem, da je to v primeru Srbije pridružitev EU, v primeru Kosova pa priznanje ter vstop v Nato in tudi EU.
Je Viktor Orban res Putinov trojanski konj v EU, kot pravijo Orbanovi kritiki?
Madžarska se mora odločiti glede usmeritev in prioritet svoje zunanje politike. Ali želijo zasledovati politiko, ki je bližje njihovim zaveznikom v Natu in evropskim partnericam ter državam EU, ki se zavzemajo za pravno državo, demokracijo ter stabilnost na evropskih tleh, ali pa želijo biti vpleteni v retoriko in dogovore, ki koristijo Rusiji, Kitajski ali kateri drugi državi. To je odločitev, ki jo morajo sprejeti Madžarski voditelji in državljanke ter državljani.
Kako komentirate delovanje Turčije in njeno oviranje švedskega vstopanja v Nato?
Turčija je izjemno dragocena zaveznica Nata. Mislim, da se bo predsednik Erdogan odločil pametno, kar se tiče vstopa Švedske v Nato. To je zdaj v rokah turškega parlamenta, a upamo, da je odločitev blizu.
Veseli nas, ko vidimo, da Turčija in Grčija delata konkretne korake za izboljšanje medsebojnih odnosov. Obe državi sta kritični zaveznici v Natu in zmanjšanje napetosti med njima je zelo pomembno. ZDA bodo še naprej sodelovale s Turčijo in reševale vrsto težav, ne le tiste, ki se nanašajo na Zahodni Balkan in kjer ima tudi Turčija svoje interese.
Kako je spor med vami in takratnim slovenskim premierjem Janezom Janšo na Twitterju novembra 2020 vplivali na slovensko-ameriške odnose v času prejšnje vlade?
Tega ne bi komentiral. ZDA in Slovenija imata zelo močne dvostranske odnose in sta jih imeli v času vsake slovenske vlade. Pomembno je, da se osredotočimo na skupne interese in vrednote. Slovenija bo z naslednjim letom postala nestalna članica Varnostnega sveta Združenih narodov in tam bomo zasledovali skupne interese na področju podnebnih sprememb, promovirali demokracijo in pravno državo ter pridruževanje Zahodnega Balkana evroatlantskemu zavezništvu. To so trajne vrednote, ki povezujejo naši državi, in na tej agendi smo delali v času različnih vlad, ne glede na to, ali je šlo za levo ali desno. In s tem bomo tudi nadaljevali, saj je to v skupnem interesu obeh držav.
