Ali si lahko Slovenija privošči prihodnost brez jedrske energije?

Slovenija ni samooskrbna z električno energijo, lani smo je uvozili 35 odstotkov. Zaradi predvidenega povečanja uporabe električnih vozil in toplotnih črpalk bomo v prihodnosti zelo verjetno potrebovali vse večji delež električne energije. Slovenija nima bogatih energetskih virov. Premoga, ki je slabše kakovosti, je vedno manj, nahajališč plina in nafte nimamo, možnosti za alternativne energetske vire, kot so sončna in vetrna energija, pa so skromne. Ali sploh obstaja alternativa jedrski energiji?

Šarec si želi v Krškem še en blok jedrske elektrarne

Premier Marjan Šarec se je ob obisku Nuklearne elektrarne Krško (Nek) pretekli teden odločno zavzel za zgraditev drugega bloka Neka. "Vse napore moramo vložiti v to in pristopiti h gradnji drugega bloka, saj bomo v prihodnje potrebovali vse več električne energije, še posebej če želimo biti razvojno uspešna država," je dejal.

Novice Šarec bi Teš 6 predčasno zaprl in zgradil drugi blok jedrske elektrarne #video

Ob tem je poudaril, da je sicer treba izkoristiti vse mogoče obnovljive vire energije (OVE), a bodo ti premalo. "Ko bo Avstrija potrebovala električno energijo in ko bodo v temi, se ne bodo vprašali, od kod je prišla, ampak bodo veseli, da jo imajo," pa se je odzval na nasprotovanje gradnji naše severne sosede.

Iz fosilnih goriv dobimo tretjino električne energije

V Sloveniji se oskrbujemo iz različnih primarnih virov energije. Več kot polovico energije dobimo iz fosilnih goriv: največ iz uvožene nafte in naftnih proizvodov (predvsem za potrebe prometa), iz uvoženega zemeljskega plina (predvsem za ogrevanje) in iz premoga (predvsem za električno energijo).

Novice Šarec z izjavami vznemiril Avstrijce: To je nesprejemljivo #video

Tudi pri proizvodnji električne energije igrajo fosilna goriva pomembno vlogo, saj iz njih pridobimo približno tretjino celotne električne energije. Skoraj 40 odstotkov je proizvedemo iz jedrske energije, 25 odstotkov pa iz hidroenergije. Drugi viri (predvsem biomasa, sončna in geotermalna energija) v strukturo virov za proizvodnjo električne energije v Sloveniji prispevajo manj kot tri odstotke.

Brez elektrike ne bo šlo

Strokovnjak za elektroenergetiko Rafael Mihalič poudarja, da gre pri odločitvi za gradnjo jedrske elektrarne za politično strateško odločitev. Težko je namreč izračunati njeno rentabilnost.

"Elektroenergetski objekti imajo življenjsko dobo 40 let in več. Predstavljajte si izračun ekonomske upravičenosti takšnega projekta za prihodnjih 40 ali 60 let. Veliko nepričakovanih dogodkov lahko predvidevanja, upoštevana pri izračunih, obrne povsem na glavo, zato so izračuni v takšnih primerih praktično nemogoči," pojasnjuje profesor z ljubljanske Fakultete za elektrotehniko.

Rafael Mihalič, predstojnik katedre in vodja laboratorija za preskrbo z električno energijo na Fakulteti za elektrotehniko, je vesel odločnega nastopa premierja Marjana Šarca, saj Slovenija po njegovem prepričanju alternative jedrski energiji na srednji rok praktično nima. Foto: STA ,

Električni mrk v deželi z "najbolj zeleno" elektriko

Dodaja, da vse kaže, da bo našo prihodnost na vseh področjih krojila električna energija, zato brez nje ne bo šlo. Elektroenergetski sistem je namreč ključen za delovanje družbe.

To ponazori s primerom Južne Avstralije, ki se je pred leti odločila, da želi postati dežela s povsem "zeleno" elektriko. A kmalu so nastopile težave, izklopi so se kar vrstili. Ko so imeli letošnjega januarja rekordne temperature, so vsi prebivalci vklopili klimatske naprave. Vetra ni bilo, sončne elektrarne tudi niso zadoščale, povrhu tega pa zaradi velike vročine tudi njihov izkoristek ni bil optimalen. Ker proizvodnja ni dohajala porabe električne energije, je njena cena na borzi z običajnih 50 dolarjev za megavatno uro v nekaj urah narasla na 12 tisoč dolarjev na megavatno uro.

Znamenita sistemska 100-megavatna Teslina baterija, ki je bila postavljena z namenom zagotavljanja varnosti elektroenergetskega omrežja države, je prispevala skromnih 0,2 odstotka energije. Elektroenergetska podjetja so v le enem dnevu ustvarile 500 dolarjev izgube po gospodinjstvu, ki jo bodo morala prej ali slej, tako ali drugače, poravnati gospodinjstva.

Nemčija elektriko zagotavlja z dodatnimi premogovnimi in plinskimi elektrarnami

Mihalič je vesel odločnega nastopa premierja Šarca, saj Slovenija po njegovem prepričanju alternative jedrski energiji na srednji rok praktično nima. "Problem pa vidim v tem, da je horizont politike naravnan do naslednjih volitev, horizont elektroenergetike pa znaša 40 in več let. In to ne gre skupaj," opozarja Mihalič.

Znamenita Teslina megabaterija v Avstraliji, ki shranjuje energijo iz tamkajšnje vetrne elektrarne, je bila postavljena z namenom zagotavljanja varnosti elektroenergetskega omrežja Južne Avstralije. Foto: Reuters Še bolj kot Slovenija se mu zdi z obnovljivimi viri problematična Nemčija, ki je v preteklih letih enormno povečala kapacitete sončnih in vetrnih elektrarn. "Za zdaj še nekako gre, ker je istočasno v sistem vključila tudi dodatne premogovne in plinske elektrarne. Če Nemci mislijo resno z izklopom nukleark in premogovnih elektrarn, kar oznanja njihova politika, pa to na ta način preprosto tehnično ne bo šlo," je prepričan Mihalič.

Obratovalna varnost elektrarn pod vprašajem

Ljudje so sicer navdušeni nad obnovljivimi viri energije, hkrati pa si želijo električne energije z nizkimi cenami in ne dovolijo postavitve nobenih elektrarn in daljnovodov.

"Od tega trojega nobeno z nobenim (kaj šele vse troje) ne gre skupaj. Sončne in vetrne elektrarne za zdaj za sprejemljive stroške še ne morejo nadomestiti vse energije iz klasičnih elektrarn. S stališča energetske bilance bi se še izšlo, a obratovalna varnost takšnega sistema bi bila ob današnji tehnologiji zelo vprašljiva. Krilatica 'si bodo že nekaj izmislili' tu preprosto ne velja, tehnično-ekonomsko smiselnih rešitev ni na vidiku.

Ravno pred dvema tednoma se je to, na kar proizvajalci električne energije že dolgo opozarjajo, namreč na problem zmanjšanja rotirajočih mas ob velikem deležu obnovljivih virov, pokazalo v Angliji. Zaradi udara strele sta iz sistema izpadli dve elektrarni, sistem se je sicer odzval pravilno in po predvidevanjih, vendar je kljub temu brez elektrike ostalo okoli 1,1 milijona prebivalcev. Kaj bi šele bilo, če ne bi bilo vse, 'kakor je treba'?" še opozarja Mihalič.

Okoljevarstveniki prepričani, da imamo rešitev

Povsem nasprotnega mnenja so v okoljevarstveni organizaciji Greenpeace. Prepričani so, da se je svet energetike zaradi preboja novih tehnologij močno spremenil. "Države, ki so resne glede reševanja podnebne krize, ne postavljajo jedrskih reaktorjev. Še Francija, jedrski velikan, namerava v prihodnjem desetletju zmanjšati svojo odvisnost od jedrske energije v prid razvoju sončne in vetrne energije. Peščica novih reaktorjev, ki jih gradijo v Evropi, so polomije. Gradijo jih s pomočjo zajetnih državnih subvencij, gradnjo pa spremljajo večletne zamude in naraščajoči stroški," navajajo v slovenskem Greenpeaceu.

V slovenskem Greenpeaceu kot alternativo jedrski energiji predlagajo takojšnje znižanje izpustov iz energetike. Foto: Reuters Dodajajo, da najbolj napredne države vzpostavljajo polja vetrnih elektrarn, solarizirajo mesta, vlagajo v nadgradnjo železniškega omrežja, restrukturirajo svojo industrijo v smer, da ta postaja energetsko manj potratna. Sprašujejo se, kaj je Slovenija v zadnjih letih naredila na teh področjih.

"Nič. In kaj bomo naredili, če bo ideja drugega bloka Neka živela dalje? Prav tako nič. Vso kombinacijo rešitev, ki jih imamo na voljo tukaj in zdaj, bomo z zgrešeno odločitvijo zadušili. Hitrejše in dostopnejše železniške povezave? Pozabimo. Še naprej bomo lahko povečevali število prometnih pasov in avtomobilov na naših cestah, samo da bodo ti električni," so kritični do vladne politike.

Kot alternativo jedrski energijo predlagajo takojšnje znižanje izpustov iz energetike. "Če imamo tehnologije, ki so na voljo tukaj in zdaj, so cenejše kot jedrska tehnologija, ne nosijo dodatnega okoljskega ali varnostnega tveganja, hkrati pa jih v Sloveniji sploh še nismo izkoristili – ali ni to najbolj smiselna pot za prihodnja leta? Na podlagi česa bi lahko naš premier zagovarjal karkoli drugega? Razlog je lahko le popolna nevednost in upoštevanje le ozkih interesov jedrske industrije," so prepričani v Greenpeaceu.

Nujen je širši pogled na energetski razvoj Slovenije

Da razprave o drugem bloku Neka ne more biti brez širšega pogleda na energetski razvoj Slovenije v prihodnjih letih, je prepričan Jože Volfand, glavni urednik revije EOL, specializirane za trajnostni razvoj.

 "Ne moremo govoriti zgolj o nujnosti gradnje drugega bloka Neka, ne da bi načrtovali, kako se lahko Slovenija v prihodnjem desetletju izogne energetski odvisnosti in uvozu, a pri tem upoštevali nujnost dekarbonizacije države in uporabo različnih energetskih virov. Najprej je treba ugotoviti, kako je z možnostjo rasti deleža OVE v celotni energetski oskrbi. Ta delež raste prepočasi, velike težave imamo tudi z gradnjo hidroelektrarn," poudarja Volfand.

Foto: STA , Priznava, da objavljene analize, državni dokumenti in strokovne ocene sicer govorijo o zagati Slovenije, tudi o možnosti električnega mrka, če ne bomo zgradili drugega bloka Neka.

Volfand zato od elektroenergetske panoge in stroke pričakuje, da razgrne strokovne analize in pojasni, koliko energije lahko pridobimo iz posameznih domačih virov. Transparentni naj bodo podatki, kaj bi prinesle milijarde evrov v OVE k energetski oskrbi in varnosti in kaj v drugi blok Neka.

S pravimi argumenti bo politika lahko prepričala javnost

Prepričan je, da se bo politika vendarle znala poenotiti, nekaj več težav pa pričakuje v javnosti. "Če bo javna razprava temeljila na izkoriščenju vseh razpoložljivosti domačih virov proizvodnje in pospeševanju naložb v obnovljive vire energije, zlasti v sončno in vodno energijo, pa Slovenija kljub temu še ne bo energetsko varna, bodo ljudje razumeli pomen gradnje drugega bloka Neka. Kljub temu menim, da drugi blok še vedno ni edina možnost," sklene urednik edine specializirane strokovne revije za trajnostni razvoj v Sloveniji.