SiolNET. Novice Slovenija
10

termometer

  • Messenger
  • Messenger

"Aleksander Čeferin je naslednji Milan Kučan" #intervju #video

10

termometer

"Naša 'demokracija' je zato na trenutke že tako 'močna', da sama sebe ogroža in da občasno celo meji na anarhijo," pravi politični analitik Peter Gregorčič.

S profesorjem na strojni fakulteti v Ljubljani in političnim analitikom Petrom Gregorčičem smo spregovorili o tem, ali res v Sloveniji pod tretjo vlado Janeza Janše vlada največja demokracija v zgodovini samostojne države, kdo bo novi obraz levice in kaj nas čaka na volitvah aprila prihodnje leto. Zanimalo nas je tudi, kakšna bo vloga Aleksandra Čeferina in Roberta Goloba v slovenski politiki.

Peter Gregorčič Peter Gregorčič Foto: Ana Kovač Kdo je Peter Gregorčič
Peter Gregorčič je izredni profesor na Fakulteti za strojništvo Univerze v Ljubljani in oče štirih otrok. Diplomiral in doktoriral je na Oddelku za fiziko na Fakulteti za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani. Bil je tudi gostujoči profesor na nemški univerzi Ruhr-Universität Bochum. V Laboratoriju za lasersko tehniko ljubljanske strojne fakultete vodi več raziskovalnih projektov, ki preučujejo in izkoriščajo prednosti laserskih mikro- in nanoobdelav za funkcionalizacijo površin.  
Slovenski javnosti je znan predvsem kot politični analitik. Pred leti je postal stalni komentator oddaje Faktor, danes pa dogajanje v slovenski politiki komentira tudi v oddaji Ura moči na Planet TV.
Kot pravi sam, ga je politika vedno zanimala, bolj aktivno pa je postal vpet v njeno dogajanje, ko se je pridružil pobudi za začetek postopka za oceno ustavnosti 86. člena zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja, ki je diskriminiral financiranje javno veljavnih izobraževalnih programov v zasebnih osnovnih šolah. Pobudo so sprožili starši Osnovne šole Alojzija Šuštarja, ki jo obiskujejo tudi otroci Gregorčiča. Čeprav je ustavno sodišče pobudnikom leta 2014 ugodilo, zakonodajalec obvezne odločbe sodišča nadaljnjih sedem let ni hotel uresničiti. 
Ko so starši spoznali, da se državni zbor in pristojno ministrstvo nočeta primerno odzvati, so presodili, da se morajo bolj aktivirati tudi v javni razpravi. Gregorčič je zaradi tega začel nastopati v medijih, kjer ga je odkril Bojan Požar in ga kot političnega komentatorja povabil v oddajo Faktor. "S komentiranjem politike se sicer ukvarjam - recimo temu - malo za dušo, saj menim, da moramo vsi skupaj sooblikovati družbo, v kateri živimo," poudarja Gregorčič.
Rado Pezdir Novice Pezdir o Kučanu: Dokumenti kažejo, da je bil zelo dobro seznanjen ... #intervju

Ste kot strojnik res prava oseba za komentiranje političnih tem? Mnogi vam svetujejo, da se raje ukvarjajte s svojo stroko kot pa s politiko.

Strojništvo zagotovo ni referenca za analiziranje političnih tem, ampak kdo so ti "mnogi"? V resnici gre za dve osebi, ki sta me z oznako strojnik poskusili osebno diskreditirati in izločiti iz javne razprave. Zanimivo, da nista našli vsebinskih argumentov, ki bi ovrgli moje trditve. Ta predstojnik katedre za novinarstvo in nekdanji novinar spadata v krog ljudi, ki jim ustreza, da nadzorujejo vsebino in osebe v medijskem prostoru. To ekskluzivno prilaščanje medijskega prostora omogoča nadzor nad doživljanjem naše vsakdanje realnosti, kar vpliva tudi na rezultate volitev. Vpliv na izide parlamentarnih volitev pa pomeni tudi vpliv na to, kdo bo izvoljen za sodnika in kdo bo, na primer, sedel v programskem svetu RTV. Tako sklenjen krog omogoča ohranjanje družbene moči skupine, ki si je medije prilastila.  

V zadnjih tednih ste veliko komentirali dogajanje v GEN-I. Menite, da se Robert Golob pripravlja na odhod v politiko?

Zanimiv se mi je zdel njegov nastop pri Urošu Slaku preteklo nedeljo. Po tiskovni konferenci, ki jo je izpeljal v obliki gledališke predstave, sem nastop pri Slaku razumel kot drugo dejanje Golobove uverture v aktivno politiko. Težava Goloba je v tem, da se je popolnoma zlepil s podjetjem. Sebe ne loči več od podjetja. Ko je pri Slaku razlagal o strateškem načrtu za razogljičenje družbe, se je pritoževal, da so nadzorniki ta načrt večkrat zavrnili kot preveč ambicioznega, čeprav bi ga podjetje financiralo z lastnim denarjem. Ker se verjetno zaveda, da lastnik nadzornike postavi natanko zato, da nadzirajo financiranje projektov podjetja z denarjem podjetja (s čigavim pa?) in skrbijo, da so ti projekti izvedljivi, jim je mimogrede nalepil še etiketi "država" in "politika". To je le eden od primerov, ki kažejo, da Golob podjetje GEN-I dojema kot svojo osebno lastnino, ki mu preprosto in brezpogojno pripada. Je pa Golobu treba priznati, da je spreten govornik in človek z osebno karizmo. Oboje uporablja zato, da se javnosti predstavlja kot Robin Hood sodobnega časa. V robine hoode in njihovo koristnost v politiki ali gospodarstvu ne verjamem. Prej nasprotno. Ko gredo te stvari tako daleč, menim, da jih je v dobro lastnikov, v tem primeru države, in samega podjetja smiselno ustaviti.

Ura moči Novice Ura moči: Robert Golob? "Gre za velikega bleferja"

V kateri stranki pa ga vidite?

To bi težko rekel. Zagotovo pa ni človek, ki bo v ozadju. 

V zadnjih dveh tednih se je veliko govorilo o poročilu Evropskega parlamenta o stanju v Sloveniji. Zgodba je dobila pospešek predvsem zaradi obtožb evropske poslanke SDS Romane Tomc, da je asistent Tanje Fajon sodeloval pri nastajanju poročila. Fajonova je sicer poudarila, da je njen asistent samo sodeloval pri lektoriranju besedila.

Vidi se, da slovenska opozicija KUL, ki si je zdaj nadela še izraz "demokratična opozicija", poskuša verodostojnost svojih sporočil potrditi s tem, da jih najprej prek osebnih povezav izvozi v Evropo in nato uvozi nazaj v Slovenijo. Omenjena afera je samo potrdila in javno razgalila, da gre za zlorabo evropskih institucij za namene političnega boja. Žal to zelo škodi Sloveniji.

"V zadnjem času opažamo zanimiv fenomen. Vse več novinarjev, tudi v tujini, odhaja v politiko. V Evropskem parlamentu sedita nekdanji novinarki Tanja Fajon in Irena Joveva, novinar je bil tudi predsednik Evropskega parlamenta David Sassoli," opozarja Peter Gregorčič. "V zadnjem času opažamo zanimiv fenomen. Vse več novinarjev, tudi v tujini, odhaja v politiko. V Evropskem parlamentu sedita nekdanji novinarki Tanja Fajon in Irena Joveva, novinar je bil tudi predsednik Evropskega parlamenta David Sassoli," opozarja Peter Gregorčič. Foto: Ana Kovač

Gre torej za nekakšen sistem "izvoza in uvoza"?

V Sloveniji poznamo rek "lastna hvala se po blatu vala". Če opozicijski politiki neprestano poudarjajo, kaj vse je pri nas narobe, ima to manjši učinek, kot če to izreče nekdo "neodvisen" iz tujine. Tokrat je opozicija pretiravala in pustila številne prstne odtise. Prepričan sem, da tudi Sophie in 't Veld (evropska poslana iz Nizozemske, ki je vodila misijo Evropskega parlamenta v Sloveniji, op. a.) ne more biti prav zadovoljna s celotno zgodbo. Njeno poročilo se je zdaj izkazalo za blamažo, s tem pa tudi njo osebno kompromitiralo.

Kako pa poteka ta mehanizem? Kdo so akterji?

V zadnjem času opažamo zanimiv fenomen. Vse več novinarjev, tudi v tujini, odhaja v politiko. V Evropskem parlamentu sedita nekdanji novinarki Tanja Fajon in Irena Joveva, novinar je bil tudi predsednik Evropskega parlamenta David Sassoli. Ti politiki imajo v novinarskih krogih svoje nekdanje cehovske prijatelje. Če greva midva kot kolega na pivo, boste veliko hitreje "kupili" moj pogled na dogajanje, kot če me ne bi poznali. Morda mi boste kot kolegu celo naredili uslugo in mojo resnico nekritično objavili. K temu dodajmo še poplavo informacij, ki smo ji priča. Zaradi inflacije informacij in potrebe po nenehnem ustvarjanju novih zgodb novinarji velikokrat nimajo časa za kakovostno preverjanje vseh dejstev. Nato tak politik prek svojih nekdanjih kolegov novinarjev v Sloveniji samo še poskrbi, da domači mediji dovolj glasno prenesejo poročanje iz tujine domov, in afera je rojena.

haha Novice Ura moči: Enako kot za Roberta Goloba se je tudi za Tita govorilo, da je nezamenljiv

Iz tega pogovora bi lahko sklepali, da to počne samo levi del političnih strank. Kaj pa desne stranke, ne uporabljajo teh mehanizmov?

Desne stranke trenutno nimajo tako velike moči. V času Šarčeve vlade sem se pogovarjal z veleposlanikom tuje države, ki mi je dejal, da je Slovenija edina razvita država, kjer večina medijev napada opozicijo, ne vlade. Vloga medijev je med drugim to, da nadzirajo oblast, da v imenu javnosti izvajajo nadzor nad delom vladajoče politike. Veleposlanik se ni mogel načuditi temu, da mediji nadzirajo opozicijo. Danes večina medijev deluje pravilno in nadzira trenutno oblast. Imamo nekoliko narobe postavljen sistem.

V zadnjem času veliko govorite tudi o medijskih umorih.

Medijski umori so priročna stvar, ko vam koristi status quo. Če želiš nekaj spremeniti ali izvesti reforme, potrebuješ aktivno politiko in aktivne politične akterje. Če pa ti ustreza, da se nič ne spremeni, ker si na primer znotraj trenutne ureditve ustrezno zavaroval svoj privilegirani položaj, moraš samo iskati grehe političnih akterjev, vsi jih imamo, in iz teh grehov ustvarjati afere. Taki medijski umori potem akterje, ki ogrožajo tvoj privilegirani položaj, najprej izčrpajo in diskreditirajo, na koncu, če so resnično uspešni, pa tudi odstranijo. Njihov stranski učinek pa je v tem, da vsem preostalim jasno sporočajo, naj se uvajanju sprememb raje izognejo.

Kje vse ste to videli?

Primer tega je afera okoli Andreja Vizjaka in Bojana Petana. Ali pa dobro odmerjeni napadi na danes ustavnega sodnika Roka Svetliča pred njegovo izvolitvijo. Pri tem je zelo poveden tudi odziv po njegovi izvolitvi. Ko je postalo jasno, da izvolitve prof. Svetliča z osebnimi diskreditacijami niso preprečili, so svoj srd preusmerili na predsednika države Boruta Pahorja, ki ga je predlagal v izvolitev. Pahorja niso napadli zato, ker neustrezno komunicira. Napadli so ga, ker ni "našist". Podobna zgodba se je zgodila ministrici Simoni Kustec. Pogrom je doživela, ker je opozorila, da očitki iz njene druge interpelacije slonijo na mehanizmih, kako utišati žensko. Če bi to izjavila Nika Kovač, bi jo takoj podprli vsi osrednji mediji. Ker je to rekla ministrica Kustec, so ji očitali, da ona ni žrtev, ampak del tega sistema. Ker ni "našistka", je pač janšistka.

"Nevladne organizacije imajo vlogo, ki je podobna izvoženo-uvoženim političnim aferam. Politika potrebuje navidezno neodvisno civilno družbo, ki daje njenim idejam ali kritikam, ki jih uporablja v političnem boju, videz verodostojnosti. Zdeti se mora, da te politične ideje prihajajo iz samega osrčja družbe. Gre za dodaten megafon," meni Peter Gregorčič. "Nevladne organizacije imajo vlogo, ki je podobna izvoženo-uvoženim političnim aferam. Politika potrebuje navidezno neodvisno civilno družbo, ki daje njenim idejam ali kritikam, ki jih uporablja v političnem boju, videz verodostojnosti. Zdeti se mora, da te politične ideje prihajajo iz samega osrčja družbe. Gre za dodaten megafon," meni Peter Gregorčič. Foto: Ana Kovač

Torej se v Sloveniji delimo na janšiste in "našiste"?

Če obvladuješ medijski prostor, imaš nadzor nad dvema zvočnikoma. Enega uporabljaš za njihove, drugega pa za naše. Ko gre za njihove, zvočnik naviješ do konca, ko gre za naše, ga utišaš. Nekaj ga vseeno pustiš ropotati, ker s tem izvajaš nadzor škode, t. i. "damage control". Podobno smo doživeli pri nedavno izvoljenem predsedniku ustavnega sodišča Mateju Accettu. Ta je sodnemu senatu lagal, ko je bil na mizi predlog za njegovo izločitev. Dokumenti, ki so kasneje pricurljali v javnost, so to laž potrdili. A tega ob njegovi izvolitvi za predsednika ustavnega sodišča nihče v medijih ni omenil. Kot da se ne bi nikoli zgodilo.

Bojan Požar Novice Ura moči: od Pahorjeve bizarne napake do sesuvanja stranke DeSUS #video

Kakšna pa je vloga nevladnih organizacij v Sloveniji?

Nevladne organizacije imajo vlogo, ki je podobna izvoženo-uvoženim političnim aferam. Politika potrebuje navidezno neodvisno civilno družbo, ki daje njenim idejam ali kritikam, ki jih uporablja v političnem boju, videz verodostojnosti. Zdeti se mora, da te politične ideje prihajajo iz samega osrčja družbe. Gre za dodaten megafon. Pogled na denarne tokove razkrije, da večina nevladnih organizacij, ki se vmešavajo v politično dogajanje ter komentirajo delovanje vlad in ministrstev, v resnici ni povsem nevladnih, saj jih financira država.

Veliko govorite o poskusih opozicije, medijev, nevladnikov idr., da bi zrušili aktualno vlado. Ampak ali opozicija res iskreno ruši vlado? Vidimo lahko vse večje število neuspešnih interpelacij ministrov, za katere še sami predlagatelji ne verjamejo, da bodo uspešne.

Za razumevanje motivov opozicije se je treba spomniti začetka tretje vlade Janeza Janše. Stranke, ki so z oblasti sestopile same, ker so ugotovile, da skupaj ne zmorejo vladati, so kovale konstrukte o korupciji, ki naj bi se zgodila že v času, ko je bil Janša šele mandatar, in še preden je postal predsednik vlade. Takoj so začele protestirati. V upanju, da bodo s kaotičnimi razmerami onemogočile novo vlado, so stranke KUL tudi nasprotovale ukrepom za preprečevanje epidemije. Vendar se je trenutna vlada kljub razmeram, ki jih je krojila in jih še kroji epidemija, izkazala za proaktivno in učinkovito. To je, kljub nekaterim vladnim zdrsom, utrdilo vtis, da so stranke KUL destruktivne. Namesto da bi se ob tem malce odmaknile, vdihnile in premislile, kako naprej, so zgolj stopnjevale svoje neuspele poskuse napadov na vlado, tudi prek konstruktivne nezaupnice in seveda z vedno novimi, večinoma vsebinsko praznimi interpelacijami. S tem so se same uokvirile kot poraženke. Zdi se, da tega uroka zdaj ne znajo več preklicati.

V ponedeljek je Luka Mesec v intervjuju v oddaji Studio City na večkrat zastavljeno vprašanje, kako to, da jim ni uspelo prepričati dovolj poslancev za interpelacijo šolske ministrice in pravosodnega ministra, na koncu odgovoril, da gre za nerazložljivo uganko. Gre za ponazoritev tega, kar govorite, v praksi?

Da. In potem je voditelj Mesca v kontekstu interpelacije šolske ministrice še nekajkrat vprašal, kaj bi oni naredili drugače v primeru težav okoli samotestiranja otrok v šolah. Mesec spet ni znal povedati ničesar pametnega. Izustil je le, da je treba izoblikovati družbeni konsenz.

s Novice Ura moči: vrh slovenske partije je sprožil ukaz, Udba pa ga je izvedla #video

Po ljubljanskih kuloarjih kroži - večina sicer temu reče šala -, da večje in močnejše demokracije kot v času zdajšnje vlade v Sloveniji še nismo imeli. Med argumenti se tako omenja, da sta dva velika nasprotnika SDS in Janše Zoran Janković in Stojan Petrič iz Kolektorja dobila "stvari", ki pod prejšnjimi levimi vladami niso bile samoumevne. Petrič drugi tir, Janković pa veliko denarja za nove projekte v Ljubljani. Da sploh ne omenjam protestov, ki jih policija, čeprav potekajo nezakonito, dovoljuje. Kako vi vidite dogajanje v zadnjem letu in pol?

Delno se strinjam s tem. Trenutna koalicija očitno razume, da pristop deli in vladaj do neke mere koristi. Je pa tukaj treba priznati, da je to omogočilo začetek gradnje drugega tira, na katerega smo resnično predolgo čakali. Upam, da ga bo izbrani izvajalec zmogel tudi izvesti. Po drugi strani pa tudi ni vedno tako. Zdaj se na primer veliko govori o pomembnosti tehnoloških prebojev. Ko pa pride na mizo vprašanje financiranja nove strojne fakultete, ki jo za zagotavljanje inženirjev nujno potrebujemo, se zdi, da ni nikogar, ki bi bil pripravljen preiti od besed k dejanjem. Kar pa zadeva demonstracije, je prav, da se nikogar ne omejuje pri njegovem izražanju. Nekoliko bolj problematični se mi zdijo neprijavljeni shodi. Varovanje neprijavljenih protestov plačujemo državljani, čeprav bi ga moral priskrbeti organizator. Ti protesti tudi velikokrat ovirajo vsakdanje življenje ljudi. Naša "demokracija" je zato na trenutke že tako "močna", da sama sebe ogroža in da občasno celo meji na anarhijo.

Bo trenutna vlada preživela še teh pet mesecev do volitev?

Bo.

"Proticepilci se ne delijo po strankarskih linijah. Proticepilstvo je zapletena stvar, ki ima svoj humus tudi v dejstvu, da ljudje pričakujemo absolutne odgovore, saj ob njih doživimo občutek varnosti," pravi Peter Gregorčič. "Proticepilci se ne delijo po strankarskih linijah. Proticepilstvo je zapletena stvar, ki ima svoj humus tudi v dejstvu, da ljudje pričakujemo absolutne odgovore, saj ob njih doživimo občutek varnosti," pravi Peter Gregorčič. Foto: Ana Kovač

Kaj nas pa čaka po volitvah? Leva ali desna vlada?

Zadnje javnomnenjske ankete kažejo, da se verjetnost, da bomo po volitvah dobili desnosredinsko vlado, veča. Zdi se, da opozicija ne zna ponuditi prave alternative. Ljudje so vedno bolj naveličani destruktivne politike, ki le nerga. Utrujeni so od politike, ki tudi v času največje zdravstvene krize aktivno odklanja sodelovanje.

Kakšen bo vpliv koronavirusa na rezultat volitev? Če Janševa vlada dela tako dobro, kot ste omenili, bo SDS dobila več glasov kot na predhodnih volitvah?

SDS ima stabilno volilno telo. Zelo verjetno bo dosegla več glasov kot na zadnjih volitvah. Ta vlada kljub izjemnim razmeram in nasprotovanju opozicije, ki so jo pri bojkotu ukrepov velikokrat podprli tudi osrednji mediji, dela dobro. Res je, da ustavno sodišče vladi očita, da vlada z odloki. A res je tudi to, da to isto sodišče to vladanje "uravnoteži" tako, da samo vlada z začasnimi zadržanji, ko urgentno, velikokrat v zgolj nekaj dneh, sprejme sklep o začasnem zadržanju, potem pa več mesecev o zadevi vsebinsko ne odloči. Zadnji primer je zadržanje pogoja PC v državni upravi. Lahko se zgodi, da bo z vsebinsko odločitvijo sodišče čakalo tako dolgo, da bo četrti val že izzvenel. Potem pa bo sprejelo odločitev, ki bi jo potrebovali danes. Sodišče si zanjo zdaj očitno ne upa prevzeti odgovornosti.

Kaj pa proticepilske stranke? Jih bodo volili desni ali levi volivci?

Proticepilci se ne delijo po strankarskih linijah. Proticepilstvo je zapletena stvar, ki ima svoj humus tudi v dejstvu, da ljudje pričakujemo absolutne odgovore, saj ob njih doživimo občutek varnosti. Znanost, čeprav je to najboljše orodje za boj proti epidemiji, ki ga imamo, ni vsemogočna. Je zgolj orodje, nabor postopkov in pravil, ki nam pomagajo testirati predhodno postavljene hipoteze. Ob stiskah, ki jih ljudje doživljamo tudi zato, ker epidemija naše življenje zelo spreminja in ga omejuje, se to odrazi tudi v tem, da del ljudi odgovore išče pri lažnih prerokih. Ker niso zavezani pravilom znanosti, lahko z logično nesklepčnimi razlagami svoje odgovore prilagodijo tistemu, kar želijo ljudje v danem trenutku slišati. V času razmaha družbenih omrežij so ti lažni preroki dobili relativno velik vpliv.

Ali se bo kakšna stranka, ki naslavlja proticepilce, prebila v parlament?

Ta verjetnost obstaja, bo pa to odvisno od epidemioloških razmer tik pred volitvami.

Ura moči Novice Ura moči: trideset let Slovenije, dva velika politična mačka

Kaj čaka SMC, trenutno drugo največjo vladno stranko? Vse ankete kažejo, da stranka ne bo presegla štiriodstotnega praga in da bo ostala zunaj parlamenta.

Zdravko Počivalšek ima umirjen nastop z jasnimi stališči. Tudi večina poslancev te stranke dobro nastopa v javnosti. S svojim programom SMC nagovarja sredinsko volilno telo, vključno s podjetniki, obrtniki in gospodarstveniki, zato ima možnosti, da ostane v parlamentu in doseže soliden rezultat. Rezultati anket za to stranko bodo postali merodajni šele po združitvenem kongresu s stranko GAS in po menjavi imena.

Pričakujete, da se bo še kakšna druga stranka z desne sredine prebila v parlament? Kar nekaj jih je, od SLS do nekdanje prve dame DeSUS Aleksandre Pivec.

Aleksandra Pivec ima karizmo, ki lahko nagovori ljudi. Pri njej bo ključno predvsem to, ali se ji bo uspelo prebiti v medije. Pri SLS projekt Povežimo Slovenijo vzbuja simpatije, ker temelji na povezovanju. Ljudje so se izključevanja, ki je močno prisotno v zadnjih letih, naveličali. V okviru tega projekta ima SLS dobre možnosti za uspeh.

Aleksandra Pivec, ustanovni kongres stranke Naša dežela Novice Ura moči: Aleksandra Pivec o tem, da ima Naša dežela več kot 2.000 članov #video

Bo NSi ostala pri svojih petih poslancih?

NSi igra zelo zanimivo igro. Občutek imam, da iščejo način, kako bi pokazali svojo drugačnost in pri volivcih dokazali, da so samostojna, sredinska stranka. Če bodo ostali konstruktivni in ne bodo pozabili svojih korenin, lahko dobro unovčijo rezultate svojih ministrov.

Bo Zmago Jelinčič s SNS spet v parlamentu?

Jelinčičev cilj je verjetno predvsem preseči en odstotek, kar SNS zagotavlja financiranje. Če spet prestopijo parlamentarni prag, bo to za njih samo češnja na torti.

Kaj se bo zgodilo z danes nepovezanimi poslanci, ki so večinoma odpadniki iz SMC?

Lahko se zgodi, da se bo nepovezanim poslancem pridružil trenutni predsednik računskega sodišča Tomaž Vesel in kot eden ključnih obrazov te politične skupine skupaj z Igorjem Zorčičem nastopil na volitvah. Vesel po tem, ko je poponoma spolitiziral računsko sodišče, veliko drugih izbir, kot je odhod v politiko, tudi nima.

Kaj pa se bo zgodilo na levi strani? Nas spet čakajo novi obrazi? Bo res šel v politiko Aleksander Čeferin?

Močo dvomim, da bo Aleksander Čeferin na državnozborskih volitvah nastopil kot aktiven politik. Če bi, bi bil kandidat za predsednika vlade. Ne verjamem, da se bo kdaj odločil za to. Delo predsednika vlade je namreč preveč garaško za človeka, kot je Aleksander Čeferin. Prej bi rekel, da bo nastopal kot podpornik določenih političnih strank v javnosti. Svoj vpliv lahko izkoristi za sugestije ljudem, koga naj volijo. S tem bi prevzel podobno vlogo, kot jo je imel v preteklosti Milan Kučan. Spomnimo se, kako je leta 2008 tik pred volitvami javno podprl levi trojček, ki je potem volitve tudi dobil.

Če prav razumem, bo Aleksander Čeferin novi Milan Kučan?

Taka izjava je v slovenskem prostoru lahko problematična. Ampak da, menim, da bo Čeferin igral zelo podobno vlogo, kot jo je imel Milan Kučan, ter s svojo podporo in pojavljanjem usmerjal volilno telo proti določenemu političnemu bloku.

Ima levi pol še kakšnega asa v rokavu? Je še kakšen novi skriti kandidat na levici?

Na začetku sva omenila Roberta Goloba. Glede na to, kako močno ga osrednji mediji podpirajo in promovirajo, lahko hitro postane relativno močan adut.

V zadnjih tednih se je spet v državno politiko začel vmešavati Zoran Janković. Lahko pričakujemo "veliko odmrznitev"?

Janković zunaj Ljubljane nima podpore, zato menim, da tudi če bi spet šel v državno politiko, o čemer sicer dvomim, ne bi dosegel veliko.

Bo stranka DeSUS preživela volitve?

Stranko DeSUS je dokončno pokopal neuspeli poskus velike vrnitve Karla Erjavca na čelo stranke. Zdi se, da o DeSUS po volitvah ne bomo več slišali in da na volitvah stranka morda ne bo presegel niti praga za financiranje stranke.

Kaj pa bo z volivci te stranke?

Alenka Bratušek že pospešeno pretaka odbore DeSUS v svojo stranko. Na gospo Bratušek bi bil pozoren. Čeprav je vsebinsko prazna, zna nastopati na način, prepričljiv za tiste volivce, ki politično dogajanja spremljajo le površinsko. Zdi se, da je prva, ki znotraj četverčka KUL oblikuje svoj lasten pristop. Opazi se, da nekatere trenutke, ko nastopajo skupaj, izkoristi za to, da poda nekoliko drugačno mnenje ali vsaj na drugačen način od preostalih treh strank KUL. Prepričan sem, da je to del politične strategije.

Bojan Požar Novice Ura moči: Konec za stranko DeSUS? #video

O koaliciji KUL ste že kar nekaj povedali. So pri SD glede prihajajočih volitev naredili napako, ko so se spet povezali v KUL?

Menim, da so. Slovenija ima zelo močno levo volilno telo, ki pa je razočarano nad koalicijo KUL. SD bi kot resna stranka s tradicijo lahko to nezadovoljstvo izkoristila in te razočarane, levo usmerjene volivce pritegnila k sebi. Seveda bi se za to morala posvečati programu in pozitivnim sporočilom. Namesto tega se je ujela v zanko negodovanja KUL in pri tem celo začela v radikalnosti tekmovati z Levico. Zato se lahko zgodi, da bo del volilnega telesa, ki bi sicer izbralo SD, razočaran ostal doma. Ali pa bo ta del volivcev izbral kakšno novo stranko, ki se bo pojavila na levem političnem polu.

Ali stranka Levica ne more presenetiti na volitvah?

Levica ima doseg predvsem v urbanih središčih, kjer tudi zaradi blagostanja lahko nagovarja volivce z idealističnimi političnimi pogledi, ki v realnosti niso uresničljivi. To je stranka leve elite. Levice si ne predstavljam v nobeni koaliciji, ker so njihove ideje neuresničljive in vodijo k ukinitvi zdajšnje ureditve, ki temelji na zasebni lastnini.

LMŠ je trenutno druga najmočnejša stranka v parlamentu. Kako bo po volitvah?

Po volitvah bo LMŠ marginalna stranka, če bo sploh prišla v parlament.

Komentarji

Pridružite se razpravi!
Za komentar se prijavite tukaj. Strinjam se s pogoji uporabe.

Delite na:
Delite na: Facebook Twitter Viber Pinterest Messenger E-mail Linkedin