Naj planinska koča
Sladka slovenska transverzala
Petek, 5. 9. 2025, 4.00
5 ur, 2 minuti
Sladka slovenska transverzala, dvanajsti dan
12. etapa – etapa DANA: od Vogla do Črne prsti, z glavo, nogami in dobrimi ljudmi
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,47
Po včerajšnjem nekoliko lažjem dnevu in čudovitem presenečenju ekipe DANA sem zjutraj vstal poln energije in mirne, pozitivne naravnanosti. Vreme je obetalo, glava je bila jasna – le stopalo je še bolelo in prvih nekaj minut je rezalo v korak. A ko se je telo ogrelo, je steklo: v primerjavi z divjimi odseki Julijcev je bila današnja sled ena sama avtocesta. Velik del poti sem preprosto tekel.
Avtocesta proti Planini Razor
Naslednja možnost za dopolnitev hrane in pijače po markacijah: šele po sedmih urah in pol.
Dejanski čas do Koče na Planini Razor? Tri ure in 50 minut. Glede na poškodbo stopala – nor ritem. Tam sem si privoščil eno uro pravega reseta: hrana, počitek, globok izdih. Oskrbnica je bila izjemno prijazna; ko je slišala za projekt, me je počastila s kavo in sladico. Spet tisti majhni čudeži na poti.
• Razdalja: 47,3 km
• Čas gibanja: 11 h 02 min
• Povp. hitrost: 4,3 km/h
• Vzpon: 2.180 m
• Spust: 3.490 m
• Najvišja točka: 2.110 m
• Najnižja točka: 850 m
• Posebni dosežek: Razor v 3:50 (markacijski čas ~7:30)
Greben: Vogel–Rodica–Črna prst
Z novim zagonom sem odhitel na Vogel, nato na Rodico in proti Črni prsti. Razgledi so se odpirali kot kino brez stropa – globina Bohinja, razgibani grebeni, mehka popoldanska svetloba. Telo je šlo, glava je pela. V zadnjem trenutku sem sklenil, da podaljšam še čez prvotni cilj.
Ko oprema odpove: palica, senzor, črpalka
Najprej je klecnila palica – druga na tem podvigu. Ni se zlomila; material je dobesedno preperel in odpadel. Na Planini Razor sem jo na hitro zlepil in upal, da zdrži.
Potem pa še večji izziv: umrl je senzor CGM. Zadnje štiri ure brez kontinuiranega vpogleda v sladkor. Dvakrat sem meril iz krvi, a brez trenda je odločanje o tempu in vnosu energije nehvaležno. Menjava senzorja na razmočeno, prešvicano kožo? Ne drži, nehigiensko – nima smisla.
Čez petnajst minut je inzulinska črpalka vrgla napako. Preveriti inzulin in resetirati nastavitve visoko v hribih ni ravno prizor, ki si ga želiš. A šlo je. Ritem, dihanje, fokus – naprej.
Če želite, da vaši koraki štejejo skupaj z mojimi, lahko prispevate tukaj. Hvala, ker verjamete v ljudi. In v korake, ki štejejo dvojno.
Bonus kilometri do Petrovega Brda
Spustov je bilo ogromno; kolena niso navdušena nad takimi številkami, a občutek je držal. Etapo sem raztegnil do Petrovega Brda – približno tretjina 13. etape vnaprej. Zadovoljstvo na koncu dneva je bilo čisto.
Ljudje dneva: topla srčnost na Črni prsti
Na koči na Črni prsti sem oskrbnikoma predstavil zgodbo. Nekaj sta že vedela in bila res vesela, da sem se oglasil. Kava in sladica na račun hiše, nato pa še donacija 50 evrov. Malo smo imeli vsi solzne oči. Ta toplina ti vrne vero, da je svet res dober.
Hvala, DANA
To je bila etapa DANA. Po včerajšnji energiji ekipe, vodi, izotoniku in besedi podpore sem danes nosil tudi njihov dih na hrbtu. Včasih te v vetru greje prav to – ljudje, ki dihajo s tabo.
Zaključek
Dan, ko je šlo vse: noge, glava in – kljub tehničnim izpadom – srce.
Upam, da s kilometri nisem pretiraval. Telo za zdaj posluša.
Jutri pa: gas – akcija naprej.
Celoten podvig bo Žiga Papež dokumentiral v obliki dnevnih vlogov, fotografij, zapisov in intervjujev. Zgodbe s poti, uspehe, krize, sladke prigrizke, dehidracijo, smeh in trmo – vse to bo ekskluzivno spremljal in objavljal Siol.net, ki je glavni medijski partner projekta.
