Sreda, 6. 11. 2019, 14.22
5 let, 1 mesec
Žogico vračajo bankam: upokojencem in socialno ranljivim tako ali tako ne dajete posojil
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
8,55
36
V Banki Slovenije opozarjajo, da banke že pred prvim novembrom, ko so v veljavo stopila nova pravila pri pridobivanju posojil, niso kreditirale ljudi z nizkimi prihodki.
Banke že pred uveljavitvijo novih pravil glede pridobitve posojil niso kreditirale upokojencev in ljudi z nizkimi dohodki, so danes poudarili v Banki Slovenije. Ob tem so opozorili, da se je v javnosti problematiziralo predvsem stanovanjsko kreditiranje, kjer pa ukrep ne prinaša bistvenih sprememb. Ko gre za potrošniška posojila, ti predstavljajo tveganje, ker je delež tovrstnih posojil danes bistveno višji od stanovanjskih in podjetniških posojil, pojasnjujejo v centralni banki.
Ocene Združenja bank Slovenije, da je s prvim novembrom, ko so v veljavo stopile nove omejitve pri pridobitvi kreditov, brez možnosti najema posojil ostalo od 213 tisoč do 380 tisoč upokojencev s starostno pokojnino do 700 evrov in 20 odstotkov oziroma 114 tisoč zaposlenih, ki prejemajo neto plačo do 928 evrov in (so)preživljajo enega otroka, ne držijo, pravijo v Banki Slovenije.
Upokojenci in socialno šibki na bankah niso dobivali posojil
Slovenske banke so starejšim od 65 let lani odobrile le 0,8 odstotka stanovanjskih in le 8,7 odstotka potrošniških kreditov. Osebam z dohodkom, ki omogoča preživljanje dveh otrok, so v bankah lani odobrili le štiri odstotke stanovanjskih in 21 odstotkov potrošnikih kreditov, poudarjajo v Banki Slovenije, ki jo vodi guverner Boštjan Vasle.
"Dejanske številke kažejo, da banke tovrstnim komitentom (upokojencem in socialno šibkim, op. a.) že zdaj niso dajale posojil," je poudaril namestnik guvernerja Banke Slovenije Primož Dolenc.
To pomeni, da omenjenim dohodkovnim oziroma starostnim skupinam banke že pred prvim novembrom praktično niso odobravale stanovanjskih kreditov. "Dejanske številke kažejo, da banke tovrstnim komitentom že zdaj niso dajale posojil. To število ljudi, ki je bilo predstavljeno, bodisi do zdaj ni povpraševalo po posojilih v bankah bodisi jih ni dobilo," je povedal namestnik guvernerja Banke Slovenije Primož Dolenc.
LMŠ: Ukrep Banke Slovenije poslabšuje socialni položaj številnih državljanov
Spomnimo, da so v poslanski skupini LMŠ Banko Slovenije v ponedeljek pozvali, naj strožje pogoje za pridobitev posojil spremeni zgolj v priporočila oziroma naj z njimi počaka do sprejema novega stanovanjskega zakona. V tem obdobju bi namreč omogočili jamstva za najem stanovanjskih posojil tistim, ki zaradi oblike zaposlitve ali višine dohodka ne morejo sami do njih. "Menimo, da ukrep Banke Slovenije poslabšuje socialni položaj številnih državljanov," so poudarili v LMŠ. Še posebej so poudarili, da bo ukrep prizadel mlade in številnim celo onemogočil reševanje stanovanjske problematike. (STA)
Delež potrošniških kreditov višji od deleža posojil podjetjem
Namen ukrepov, ki so v javnosti naleteli na veliko kritik, je po besedah Dolenca preprečiti pretirano kreditno aktivnost na področju potrošniških posojil: "Tudi v tem segmentu bančnega poslovanja želimo imeti zdravo kreditiranje. Pričakujemo, da se bo rast v tem segmentu nekoliko umirila in da bo skladna z ostalimi gospodarskimi parametri. V primeru, da se bo to zgodilo, bomo morda razmišljali o prilagoditvi teh kriterijev, če bo ta sploh potrebna."
Potrošniški krediti so v zadnjih letih pri nas doživeli največjo rast med vsemi segmenti kreditov.
Potrošniška posojila so v zadnjih letih dosegla največjo rast med vsemi segmenti kreditov. Z več kot desetodstotno stopnjo rasti njihov delež trenutno presega deleže stanovanjskih in podjetniških posojil, njihovi zneski in ročnost pa naraščajo. To je po besedah Dolenca lahko morda nevarno za stabilnost finančnega sistema: "Naša politika ni kurativna, ampak preventivna. V vsem obdobju odplačevanja posojil želimo preprečiti kopičenje slabih posojil."
Z več kot desetodstotno stopnjo rasti delež potrošniških posojil trenutno presega deleže stanovanjskih in podjetniških kreditov, njihovi zneski in ročnost pa naraščajo.
Čeprav je po oceni Banke Slovenije med potrošniškimi krediti samo dva odstotka slabih posojil, želijo pri centralni banki delovati preprečitveno. "V preteklih letih so krizo povzročila posojila, ki so bila dana podjetjem, ampak takrat je bil delež posojil podjetjem bistveno višji kot danes. Deleža stanovanjskih in potrošniških kreditov sta danes večja od deležev posojil podjetjem, potencialna nevarnost pa tako izhaja iz drugega dela finančnega trga," je ocenil namestnik viceguvernerja.
SDS predlaga državno jamstvo za najem stanovanjskih posojil
Poslanci SDS so danes v državni zbor vložili predlog zakona, po katerem bi posamezniki, ki po ukrepih Banke Slovenije ne morejo več najeti stanovanjskega posojila, lahko posojilo najeli z državnim jamstvom. Ob nezmožnosti odplačevanja bi država sprva tri leta plačevala kredit, nato pa prevzela lastništvo in posamezniku stanovanje oddajala. "Tako nihče zaradi nezmožnosti odplačevanja posojila ne bi pristal na cesti," je na predstavitvi predloga zakona dejal Zvonko Černač (SDS).
V poslanski skupini SDS ocenjujejo, da bi bilo takšnih primerov okoli deset odstotkov. Zakon predlagajo kot odziv na ukrepe Banke Slovenije. "Verjamemo, da je Banka Slovenije ukrepe sprejela v dobri veri in predvsem z namenom zaščite kreditojemalcev. Verjetno si nihče ne želi, da bi takrat, ko se bodo gospodarske razmere spremenile in nekateri ne bodo več sposobni odplačevati stanovanjskih posojil, družine z otroki ostale na cesti," je dejal Černač. (STA)
"Velikega učinka na BDP ne moremo pričakovati"
Ob tem so se v Banki Slovenije pridružili oceni državnega urada za makroekonomske analize in razvoj (Umar), da bo učinek omenjenih ukrepov na zasebno potrošnjo minimalen. Po analizah centralne banke se bo gospodarska rast kratkoročno znižala za manj kot 0,1 odstotka. "Obseg potrošniških posojil znaša 2,9 milijarde evrov, celotna zasebna potrošnja pa 25 milijard evrov, kar pomeni, da je to relativno nizek znesek. Velikega učinka na BDP tako ne moremo pričakovati," je poudaril Dolenc.
Guverner Banke Slovenije Boštjan Vasle je v luči kritik premierja Marjana Šarca danes poudaril, da v Banki Slovenije svojo zakonsko dolžnost, da skrbijo za finančno stabilnost v državi, jemljejo zelo resno.
Ob tem ugotavljajo, da so obrestne mere pri potrošniških bistveno višje kot pri stanovanjskih posojilih. Medtem ko je pri potrošniških povprečna obrestna mera šestodstotna, je pri stanovanjskih kreditih manj kot triodstotna. "Če gre za posojilo za stanovanjske namene, lahko banke pri potrošnikih neupravičeno poskušajo izsiliti drugačno obliko, torej potrošniško posojilo, ker je za njih učinek na ravni obresti bistveno višji. Je pa res, da so tudi stanovanjska posojila v Sloveniji dražja od povprečja EU," je dodal Dolenc.
Medtem ko je pri potrošniških kreditih povprečna obrestna mera šestodstotna, je pri stanovanjskih kreditih manj kot triodstotna.
Svet Banke Slovenije nova pravila sprejel soglasno
Zaradi omejitve kreditiranja so se v zadnjih dneh na Banko Slovenije vsule kritike, da je omejila dostop do kreditov za najbolj ranljive družbene skupine, pojavila pa so se tudi vprašanja, kako se bodo do stanovanj po novem dokopali mladi in mlade družine. Na ukrep se je kritično odzval tudi predsednik vlade Marjan Šarec, ki je poudaril, da je centralna banka izgubila stik z ljudmi.
Guverner Banke Slovenije Boštjan Vasle je danes na novinarsko vprašanje, kako gledajo na nezaupnico premierja, odgovoril, da v Banki Slovenije svojo zakonsko dolžnost, da skrbijo za finančno stabilnost v državi, jemljejo zelo resno. "Pri tem se lahko posvetujemo s komerkoli, nam pa zakon prepoveduje, da bi od kogarkoli prejemali neposredna navodila," je pojasnil Vasle. Ob tem je Vasle dodal, da je Svet Banke Slovenije, ki ga poleg njega in Dolenca sestavljajo še trije viceguvernerji, odločitev o omenjenih ukrepih sprejel soglasno.
36