Četrtek, 2. 10. 2025, 6.02
1 dan, 18 ur
Bolečina v gležnju pri teku: najpogostejši vzroki in najprimernejše zdravljenje
Tek prinaša svobodo, gibanje in občutek lahkotnosti, a hkrati je eden najzahtevnejših športov za mišično-skeletni sistem. Pri vsakem koraku se sile, ki nastanejo ob stiku stopala s tlemi, prenesejo skozi gleženj – strukturo, ki mora združiti stabilnost in gibljivost. Če ta ravnotežna enačba pade, se hitro pojavijo bolečine. Za tekače to ne pomeni le izgubljene kilometrine, ampak tudi dvom o lastnem telesu.
Ko se pojavi bolečina v gležnju, večina tekačev praviloma poskuša poiskati lastno rešitev: nekaj dni počitka, menjava obutve, morda kratkotrajno hlajenje z ledom ali hladilnim gelom. A težava običajno ni tako preprosto rešljiva. Bolečina v gležnju pri teku je praviloma posledica daljšega procesa – in prav v razumevanju tega procesa se skriva ključ do trajnega okrevanja.
Tekači pogosto ignorirajo signale telesa, ker verjamejo, da je bolečina del treninga, ali pa se bojijo, da bi z zmanjšanjem treninga izgubili napredek. To vodi v nevarno spiralo – od začetnega nelagodja, ki bi ga lahko rešili s pravočasno obravnavo, do resnih poškodb, ki zahtevajo dolgotrajno rehabilitacijo. Prav zato je zavedanje, kaj povzroča bolečine v gležnju in kako jih obravnavati, temelj za varno in uspešno tekaško pot.
Najpogostejši vzroki za pojav bolečine v gležnju
Bolečina v gležnju se redko pojavi brez ozadja. Pogosto je posledica počasnega kopičenja manjših preobremenitev, ki jih telo dolgo časa prenaša, dokler se na neki točki ravnotežje ne poruši.
Eden najpogostejših vzrokov so preobremenitvene poškodbe. Kite in mišice, ki obdajajo gleženj, so nenehno izpostavljene silam ob vsakem koraku. Ko te sile presegajo sposobnost regeneracije, pride do vnetja tkiva ali celo do tendinopatij. Tipično se pojavijo kot bolečina ob notranjem ali zunanjem gležnju, sprva le po daljšem teku, kasneje pa že med vsakodnevnimi aktivnostmi.
Zvini gležnja so druga velika skupina težav. Gre za poškodbe, ki jih je doživel skoraj vsak tekač – od blagih zvinov, pri katerih se vezi le preveč raztegnejo, do hujših natrganin. Težava ni le v akutni bolečini, temveč predvsem v tem, kar sledi. Če zvin ni pravilno obravnavan, ostanejo vezi ohlapne, sklep pa nestabilen. Posledično se ustvari visoko tveganje za ponovni zvin, mišice pa morajo prevzeti več dela, kot ga zmorejo. Dolgoročno to vodi v začarani krog bolečine in ponovnih poškodb.
Zelo pomemben dejavnik je tudi tehnika teka. Način, kako stopalo pristane na podlago, določa razporeditev sil. Če tekač močno pronira – torej stopalo med korakom uhaja navznoter –, se povečajo obremenitve na notranjo stran gležnja, vezi in kite tam pa se hitreje utrudijo. Nasprotno pa supinacija, obračanje stopala navzven, preobremeni zunanjo stran.
Napačna tehnika teka pogosto izvira iz nepravilne drže celotnega telesa: iz šibke kolčne muskulature, slabe kontrole trupa ali zakrčenih mečnih mišic. Zato bolečina v gležnju pogosto ni zgolj lokalna, temveč posledica širšega neravnovesja.
Obutev je pri tem posebna zgodba. Tekaški copati delujejo kot filter med podlago in telesom. Ko se blaženje obrabi, sile neposredno prehajajo na sklepe. Če je obutev neustrezna glede na tip stopala – recimo premehka pri tekaču z izrazito pronacijo –, se težave še hitreje pokažejo. Pogosto tekači copate uporabljajo predolgo, saj so na videz še dobri, a amortizacija v sredici je že zdavnaj izgubljena.
Mišična šibkost je tihi spremljevalec vseh naštetih vzrokov. Šibke mišice stopala in meč ne zagotavljajo dovolj stabilnosti sklepu, zaradi česar vezi in kite prevzamejo preveč bremena. Prav tako je pogosto podcenjena vloga zadnjičnih mišic in trupa: če ti deli telesa ne delujejo učinkovito, se sile nepravilno prenašajo po celotni kinetični verigi. Tako se lahko težava, ki izvira iz kolka ali medenice, izrazi kot bolečina v gležnju.
K vzrokom prištejemo tudi starostne spremembe in stare poškodbe. Pri nekaterih tekačih se v sklepu že pojavljajo začetne degenerativne spremembe – obraba hrustanca, ki zmanjša elastičnost in blaženje. Pri drugih težave povzročajo stare poškodbe, ki omejujejo gibljivost in ustvarjajo občutek zatezanja. Takšne spremembe ne pomenijo, da teka ni več mogoče izvajati, temveč zahtevajo bolj premišljen pristop in strokovno spremljanje stanja.
Skupni imenovalec vseh teh vzrokov je porušeno ravnotežje med obremenitvijo in sposobnostjo tkiv, da jo prenesejo. Ko ta občutljiva enačba pade, se telo odzove z bolečino – signalom, da nekaj ni v ravnovesju in da ta del potrebuje pozornost.
Naročite se na fizioterapevtsko zdravljenje bolečin v gležnju.
Zakaj bolečina ne izgine sama od sebe?
Številni tekači upajo, da bo bolečina v gležnju izginila s počitkom. Res je, da se akutna bolečina lahko začasno umiri, a vzrok pogosto ostane. Nepravilno obremenjene tetive ali vezi še naprej delujejo pod napačnimi silami, mišična šibkost se ne popravi sama od sebe, brazgotinasto tkivo po zvinu pa omeji gibljivost.
Če bolečine ignoriramo, tveganje za kronične težave narašča. Ponavljajoči se zvini, kronične tendinopatije in celo trajna nestabilnost gležnja so pogoste posledice neustreznega zdravljenja. Tekač, ki verjame, da bo težava minila sama, se pogosto znajde v začaranem krogu: krajša obdobja izboljšanja se izmenjujejo z novimi izbruhi bolečine, vsakič hujšimi in dolgotrajnejšimi.
Dolgoročne posledice neobravnavane bolečine
Nezdravljena bolečina v gležnju ne pomeni le občasne neprijetnosti. Dolgoročno vodi v spremembo načina gibanja – tekač nezavedno išče načine, kako razbremeniti boleč sklep, kar obremeni druge dele telesa. Posledično se pogosto pojavijo bolečine v kolenu, kolku ali spodnjem delu hrbta.
Kronična nestabilnost gležnja lahko privede do obrabe hrustanca in razvoja artritisa, kar dolgoročno ne omejuje le športne, temveč tudi vsakodnevno aktivnost. Najbolj skrb vzbujajoče pa je, da tekač izgubi zaupanje v lastno telo. Tek, ki je bil prej vir veselja, postane stalni opomin na bolečino in tveganje.
Fizioterapija je najustreznejša pot zdravljenja bolečin v gležnju
Bolečine v gležnju se ne zdravi zgolj z umikom od vadbe. Počitek lahko umiri simptome, ne odpravi pa vzroka. Prav tu nastopi fizioterapija, ki presega lastnoročne ukrepe in se osredotoči na jedro težave.
Strokovna fizioterapevtska obravnava pomaga tekaču razumeti, zakaj se bolečina pojavlja in kaj je v njegovem gibanju neoptimalno. S strokovno oceno telesne drže, gibanja in tekaških vzorcev fizioterapevt razkrije povezave, ki jih tekač sam ne vidi. Nato usmeri proces okrevanja tako, da telo ponovno pridobi stabilnost, mišice prevzamejo svojo aktivno vlogo, sklep pa postopoma pridobi svojo polno funkcionalnost.
Največja moč fizioterapije je v tem, da tekača aktivno vključuje. Fizioterapija ni pasiven proces, ki zgolj odpravi bolečine, temveč je v tem kontekstu pacient aktiven soustvarjalec lastne rehabilitacije. To prinaša dolgoročne rezultate, saj ne gre zgolj za odpravo trenutne bolečine, ampak za preprečevanje prihodnjih težav in varno vrnitev k teku.
Naročite se na fizioterapevtsko zdravljenje bolečin v gležnju.
Specializiran program fizioterapije za zdravljenje tekaških poškodb gležnja v kliniki Medicofit
V kliniki Medicofit verjamejo, da je vsak tekač zgodba zase, zato ne uporabljajo univerzalnih protokolov, ampak oblikujejo napredne individualne programe, ki temeljijo na celostnem pogledu na telo. Njihova obravnava se začne z natančno analizo gibanja, ki vključuje oceno drže, hoje in tehnike teka. Tako lahko odkrijejo skrite povezave – bolečina v gležnju je pogosto posledica šibkosti v trupu, zakrčenih kolkov ali neustrezne motorične kontrole kolena.
Napredni pristop klinike Medicofit združuje sodobna diagnostična orodja s prebojnimi instrumentalnimi tehnikami zdravljenja in znanstveno podprtimi metodami. Pacienta vključijo v proces celostnega zdravljenja temeljnega vzroka bolečin, mu razložijo, kaj se dogaja z njegovim telesom, in ga vodijo na poti k trajnemu izboljšanju.
Med celotnim potekom zdravljenja spremljajo napredek, prilagajajo načrt in skrbijo, da pacient razume svoj del odgovornosti. Tako ustvarijo partnerski odnos, pri katerem pacient ve, zakaj dela določene vaje in kako bo to vplivalo na njegovo tekaško izkušnjo.
Glavni cilj specialistov fizioterapije v kliniki Medicofit ni zgolj, da bolečina izgine, temveč da tekač po končani rehabilitaciji teče bolje, učinkoviteje in varneje kot prej.
Preventiva – kako ostati korak pred bolečino
Najboljše zdravljenje je preprečevanje. Tekači lahko z nekaj preprostimi navadami bistveno zmanjšajo tveganje za bolečino v gležnju. Pomembno je, da obutev izbirajo glede na svoj tip stopala in jo redno menjajo, ko blaženje oslabi. Treningi naj bodo postopno stopnjevani, saj prehiter napredek pogosto vodi v preobremenitve.
Redno izvajanje vaj za stabilnost gležnja in stopala je naslednji preventivni ukrep. Posebej koristne so vaje ravnotežja, ki krepijo propriocepcijo – občutek telesa v prostoru. Prav tako ne smemo pozabiti na regeneracijo: počitek, raztezanje in dovolj spanja so tisti nevidni del treninga, ki omogoča napredek brez poškodb.
Primer uspešnega fizioterapevtskega zdravljenja bolečin v gležnju
32-letni Anej, ekonomist in rekreativni tekač, je obiskal kliniko Medicofit zaradi bolečin v levem gležnju, ki so se pojavile po enem izmed treningov na asfaltni podlagi. Sprva je čutil le rahlo nelagodje, nato pa se je bolečina z vsakim korakom stopnjevala in je onemogočala reden trening.
Specialista fizioterapije je obiskal deveti dan po pojavu bolečin. Klinični pregled je razkril bolečnost ob lateralnem gležnju, ki je sevala proksimalno in distalno. Prisotna je bila tudi izrazita občutljivost na dotik, ki jo je spremljala delno omejena dorzifleksija. Gib inverzije in plantarne fleksije je sprožal bolečino. Funkcionalno testiranje je prav tako povzročalo bolečine. Stanje je bilo indikativno za peronealni tendinitis.
Na podlagi klinične slike je bil zastavljen 14-tedenski celostni program fizioterapevtskega in kineziološkega zdravljenja, ki se je v uvodni fazi osredotočal na zmanjšanje bolečin in spodbujanje regeneracije. V ta namen se je izvajala terapija TECAR v kombinaciji z laserskim obsevanjem in radialnimi udarnimi valovi. Komplementarno so se izvajale tudi specialne manualne tehnike miofascialne obravnave.
Med uvodnimi obravnavami se je izvajala temeljna terapevtska vadba za izboljšanje stabilnosti gležnja in propriocepcije. Ob progresivnem izboljšanju stanja je vadba postajala vse bolj specifična in se izvajala pod nadzorom specialista kineziologije. V okviru celostnega pristopa so bile v program vključene tudi športno-specifične vaje in funkcionalne naloge.
Ob koncu zdravljenja je Anej poročal o popolni odpravi bolečin, izboljšani stabilnosti gležnja in varni vrnitvi k rednim tekaškim treningom.
Naj bolečina postane nova odskočna deska
Bolečina v gležnju pri teku je lahko začetek konca tekaške poti – ali pa začetek nove, pametnejše faze. V trenutku, ko tekač poišče strokovno pomoč, se odpre možnost, da se iz težave rodi priložnost za napredek. S fizioterapijo ne vračamo zgolj izgubljenih kilometrov, ampak gradimo temelje za dolgotrajno, zdravo in varno tekaško prihodnost.
Če se v gležnju oglasi bolečina, je to klic telesa po pozornosti, ne znak, da je tekaške poti konec. Sodobna fizioterapija zna ta klic prepoznati in ga spremeniti v načrt, ki tekača vrne na stezo močnejšega, stabilnejšega in samozavestnejšega.
