Nova pravila pri posojilih: "Tudi ta ukrep državljane spravlja v neenak položaj"

Glede na sklep Banke Slovenije mora potrošniku po plačilu vseh obrokov posojila vsak mesec ostati najmanj znesek v višini 76 odstotkov minimalne bruto plače, kar pomeni 674 evrov do 31. decembra letos oziroma 715 evrov po 1. januarju 2020.

Če potrošnik preživlja družinskega člana ali drugo osebo, je treba znesku minimalne plače prišteti še znesek za preživljanje družinskega člana oziroma člane v višini do 402,18 evra. Pri posojilojemalcih, ki so posojilo najeli pred prvim novembrom in posojilo odplačujejo že zdaj, zaradi sprememb ne bo posegov, pojasnjujejo v Banki Sloveniji.

Novice Šarec: Na Banki Slovenije nimajo stika z realnostjo in z ljudmi

Brez možnosti najema posojila več kot 300 tisoč ljudi

V Združenju bank Slovenije so medtem izračunali, da bo omejitev kreditiranja prizadela več kot 300 tisoč ljudi, ki po novem ne bodo več dobili posojil. Po njihovih izračunih bo ukrep prizadel 57 odstotkov oziroma od 213 tisoč do 380 tisoč upokojencev s starostno pokojnino do 700 evrov, najmanj 20 odstotkov oziroma 114 tisoč zaposlenih z neto plačo do 928 evrov, ki (so)preživljajo enega otroka, ter od deset do 25 odstotkov zaposlenih z višjimi plačami.

Nove omejitve veljajo samo za banke in hranilnice v Sloveniji, v tujini pa ta pravila ne veljajo. Po dosedanji zakonodaji je potrošniku po poplačilu obrokov posojila ostal večji del ali celotna plača, pri kratkoročnih posojil pa so banke kreditirale pod minimalno plačo, saj bi sicer nekatere dobrine najranljivejšemu delu prebivalstva ostale nedosegljive, pojasnjujejo v Združenju bank Slovenije.

V Združenju bank Slovenije so izračunali, da bo omejitev kreditiranja prizadela več kot 300 tisoč ljudi, ki po novem ne bodo več dobili posojil.

Po novem bo pri izračunu posojilne sposobnosti treba upoštevati tudi denarna sredstva, ki omogočajo dostojno preživljanje vzdrževanih družinskih članov. Ta strošek se do zdaj ni neposredno navajal kot zagotavljanje dela dohodka za vzdrževane družinske člane, je bil pa zajet v kategoriji življenjskih stroškov.

Kako bo ukrep prizadel družine z mladoletnimi otroki

V Združenju bank Slovenije so pripravili več primerov, ki kažejo na to, kako bo omejitev kreditiranja prizadela družine z otroki in starše samohranilce. Najbolj zgovoren je spodnji primer štiričlanske družine z dvema mladoletnima otrokoma in plačo posojilojemalca 928 evrov neto, v katerem nobeden od staršev pri banki ne bo mogel najeti posojila. 

Nova pravila bodo prizadela tudi enostarševske družine. Mati ali oče samohranilec s plačo 1.119 evrov neto, ki preživlja enega mladoletnega otroka, se bo po novem lahko zadolžila oziroma zadolžil največ do 17 tisoč evrov, po tem pa tudi dodatno kreditiranje ni več mogoče.

Po novem je pri izračunu posojilne sposobnosti treba upoštevati tudi denarna sredstva, ki omogočajo dostojno preživljanje vzdrževanih družinskih članov. Foto: Getty Images

V štiričlanski družini z dvema otrokoma, kjer vsak od staršev prejema po 1.056 evrov neto, se lahko vsak od njiju zadolži največ do 18 tisoč oziroma skupaj za 36 tisoč evrov (dodatno kreditiranje po tem ne bo mogoče).

Če v štiričlanski družini oba od staršev prejemata povprečno slovensko plačo v višini 1.119 evrov, pa se lahko vsak od njiju zadolži največ za 30 tisoč oziroma skupaj za 60 tisoč evrov, dodatno kreditiranje pa po tem ne bo mogoče.

Novice Zaostrujejo se pogoji za potrošniške kredite, sprememba tudi pri stanovanjskih posojilih

Ogulinova: Država ne bi smela delovati proti socialno najšibkejšim

"Če kaj, ne razumem ukrepov, ki dobesedno delujejo proti tistim, ki se najbolj trudijo, da bi v pogojih, ki vladajo pri nas, dostojno živeli," problematiko dostopnosti kreditiranja komentira predsednica Zveze prijateljev Mladine Ljubljana Moste – Polje Anita Ogulin. "Pogoji, ki jih država trenutno vzpostavlja kot edino pravilne in pravične, socialno ogrožene družine in mlade še bolj oddaljujejo od tega, da si čim prej zagotovijo lastno streho nad glavo, ki je že po ustavi pravica vsakega posameznika," opozarja Ogulinova.

Pogoji, ki jih trenutno vzpostavlja država, socialno ogrožene družine in mlade še bolj oddaljujejo od tega, da si čim prej zagotovijo lastno streho nad glavo, opozarja predsednica ZPM Ljubljana Moste – Polje Anita Ogulin. Foto: Bojan Puhek

Prav izobraženi mladi in mlade družine imajo namreč po njenih besedah v tem trenutku veliko težavo, da si zagotovijo lastno stanovanje oziroma dom. "Če država ta trenutek deluje proti socialno najšibkejšim, to pomeni, da ustvarja novi razred mladih revnih. Že vnaprej jim onemogoča, da bi živeli enakovredno in dostojno, zato so ti ukrepi nedopustni," poudarja Ogulinova.

V ZPM državo opozarjajo, da mora poskrbeti za prijaznejše kreditne pogoje, za socialna stanovanja in njihovo dostopnost ter da ima vsak otrok pravico do strehe nad glavo. "Pričakovala bi, da bi bil bančni sistem prijaznejši in bolj podporen do tistih, ki s posojili rešujejo stanovanjske težave, predvsem pa omogočal mladim, ki vstopajo na trg delovne sile, da bi prek pogojev odplačevanja posojil imeli prijaznejši dostop do njega. Tudi ta ukrep državljane Slovenije spravlja v neenak položaj," dodaja Ogulinova.

Novice Včasih so pomagali brezposelnim, danes tudi tistim, ki službo imajo #video

Mrak: Ko Banka Slovenije ni opozarjala, smo se znašli v zoprnih položajih

V Združenju bank Slovenije menijo, da bo omejitev dostopa do posojil imela širše posledice. Kreditiranje naj bi se po njihovem mnenju zmanjšalo za od 50 do 70 milijonov evrov na mesec oziroma za od 600 do 740 milijonov evrov na leto. Če država ne bo ponudila alternativnih virov financiranja, ocenjujejo, da se bo znižal življenjski standard, ukrep pa bo predvidoma negativno vplival tudi na rast BDP. Da so na Banki Slovenije izgubili stik z realnostjo in ljudmi, je v torek menil tudi predsednik vlade Marjan Šarec.

Guverner Banke Slovenije Boštjan Vasle je za Televizijo Slovenija včeraj povedal, da je bistvo ukrepa, da se poseže v čezmerno kreditiranje. "Kar nekaj prebivalcev ne more pridobiti določenih dobrin, ker jim tega ne omogoča njihova plača. Če tem ljudem dajemo lažno utvaro, da si te dobrine lahko kupijo prek posojil, ki jih že danes težko odplačujejo, še težje pa jih bodo odplačevali, ko se bodo gospodarske razmere zaostrile, je to na nek način lažna iluzija," je pojasnil Vasle. To po njegovih besedah pomeni nevarnost za omenjene posojilojemalce, banke, pa tudi za državo, proračun in davkoplačevalce, ki bi na koncu plačali potencialno škodo.

Delovanje Banke Slovenije, da opozarja na določene reči, je popolnoma pravilno, je prepričan ekonomist Mojmir Mrak: "Takrat, ko centralna banka tega ni počela, smo se znašli v precej zoprnih položajih." Foto: STA ,

Ekonomist Mojmir Mrak v odgovoru na vprašanje, zakaj takšna intervencija bančnega regulatorja v banke, ki so po zadnji krizi pristale v (večinski) zasebni lasti in ki naj bi bile same sposobne oceniti tveganja, pojasnjuje, da je banke mogoče zavarovati na različne načine. "Ker sistem na evropski ravni za zdaj ne deluje v celoti, še vedno ni popolnoma izključeno, da bi se morebitno reševanje bank, če bi bilo potrebno, dogajalo na plečih držav članic," pojasnjuje Mrak.

Delovanje Banke Slovenije, da opozarja na določene reči, je popolnoma pravilno, je prepričan Mrak: "Takrat, ko centralna banka tega ni počela, smo se znašli v precej zoprnih položajih." Če so bila za zadnjo bančno krizo kriva slaba posojila, ki so jih dobila velika podjetja, se po njegovih besedah nova kriza zagotovo ne bo ponovila na identičen način. 

"Na področju komercialne politike bank nimamo nobene vladne politike"

"Banka Slovenije mora imeti dovolj močne informacije in argumente, da se je odločila za kaj takega. Kakšni so, ne bi hotel ugibati. Me je pa presenetilo, da predsednik vlade tako vehementno komentira takšne stvari. Verjetno obstajajo kakšni drugi kanali, prek katerih se lahko pogovori s centralno banko, ampak očitno se je hotel prek medijev," potezo premierja Šarca komentira predavatelj na ljubljanski ekonomski fakulteti.

Mrak ob tem poudarja, da je pri nas že nekaj vlad napovedalo pomoč mladim družinam na stanovanjskem področju. "To, s čimer smo zdaj soočeni, so popolnoma komercialna posojila. Vlada ima še vedno veliko možnosti, da na tem področju kaj naredi, če si to želi in če ima za to finančne možnosti. Na področju komercialne politike bank namreč še vedno nimamo nobene vladne politike. To, da so posojila na voljo, je lahko en element te politike, vendar pa to ni politika vlade. To je politika bank," še dodaja ekonomist.