Četrtek, 17. 10. 2019, 10.25
4 leta, 6 mesecev
17. oktober: mednarodni dan boja proti revščini
Včasih so pomagali brezposelnim, danes tudi tistim, ki službo imajo #video
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
2,64
10
Včasih so po humanitarno pomoč zahajali ljudje, ki so izgubili službo, danes pa prihajajo tisti, ki delo imajo, a so njihovi dohodki prenizki, da bi lahko preživeli. Danes, v času gospodarske rasti in konjunkture, v Sloveniji pod pragom revščine živi 270 tisoč ljudi, kar je prav toliko kot v času največje gospodarske krize.
Danes zaznamujemo mednarodni dan boja proti revščini. V času gospodarske konjunkture se zdi, da bo težav z revščino manj, a ni tako. Med nami je še vedno veliko tistih, ki ne zmorejo preživeti čez mesec, zato se po pomoč pogosto zatečejo k humanitarnim organizacijam.
Včasih so pomagali brezposelnim, danes predvsem tistim, ki službo imajo
Kot nam je povedala predsednica Zveze prijateljev mladine Ljubljana Moste-Polje (ZPMMP) Anita Ogulin, so pred leti reševali predvsem ljudi, ki so izgubljali delo in zaslužek, pa bolne, invalidne. "Danes pa v večini rešujemo zaposlence s tako majhnimi prejemki, da ne zmorejo preživeti."
V brezno revščine drsi vse več ljudi
Zdi se, da je iz leta v leto humanitarne pomoči potrebnih vse več ljudi, s čimer se strinja tudi Ogulinova. "Iz leta v leto drsi v brezno revščine vse več ljudi, saj so med revnimi upokojenci, bolni, invalidi in seveda, kot sem omenila, zaposleni z nizkimi prejemki," dodaja.
Med prejemniki pomoči tudi zaposleni v javni upravi
"Iz leta v leto drsi v brezno revščine vse več ljudi," opozarja Anita Ogulin, predsednica Zveze prijateljev mladine Ljubljana Moste-Polje.
Socialni nemir je v zadnjih tednih dvignila tudi napovedana ukinitev dodatka za delovno aktivnost.
Ogulinova meni, da se posledic, ki jih prinašajo te odločitve, nihče od predlagateljev sploh ne zaveda.
"Ali ni prav izkrivljeno, da imajo recimo najnižje plačani delavci javne uprave - pomeni, da jih plačuje država neposredno - tako nizke prejemke, da morajo prejemati dodatek za delovno aktivnost? Torej, to so zaposleni. In hkrati trdijo, da bodo z ukinitvijo dodatka dobili delovno silo, ker bodo ljudje bolj motivirani za delo. Pa kako naj dokazujemo, da so to ljudje, ki že delajo," se sprašuje sogovornica.
"Kako si želim, da bi razumeli, o čem odločajo"
Dodaja, da je sam minister za gospodarstvo gospod Počivalšek včeraj zatrjeval, da ves čas govorimo o materah samohranilkah in s tem zavajamo javnost, kar seveda ni res. "Ne gre samo za matere samohranilke. Kako si želim, da bi razumeli, o čem odločajo."
Če ne bi bilo nevladnikov, bi imeli revolucijo
Socialno luknjo, ki jo za sabo pogosto pusti država, poskušajo tako zakrpati v humanitarnih društvih in organizacijah. "Ne predstavljam si, kakšna revolucija bi že bila v tej deželi, če bi ne bilo nas, nevladnikov," pravi Ogulinova.
Med nami je veliko tistih, ki ne zmorejo preživeti čez mesec, zato se po pomoč pogosto zatečejo k humanitarnim organizacijam.
Država vse pogosteje odpove
Humanitarne organizacije pomagajo takrat, ko država odpove, je pa res, da država vse pogosteje odpoveduje, pojasnjuje Goran Forbici, direktor Centra nevladnih organizacij Slovenije (CNVOS), ki združuje več kot 1.200 različnih zvez in posameznih društev, zavodov in ustanov.
"Kot sporočajo kolegi z Rdečega križa Slovenije, je samo pri njih lani pomoč iskalo 121 tisoč ljudi, iz Zveze prijateljev mladine pa so v začetku meseca opozorili, da ne glede na rekordno gospodarsko rast pod pragom revščine še vedno živi več kot 45 tisoč otrok. Še nekaj velja izpostaviti: humanitarne organizacije vztrajno opozarjajo, da se spreminja struktura ljudi, ki potrebujejo pomoč – ponjo sedaj prihajajo tudi družine z minimalnimi plačami," dodaja Forbici.
Pod pragom revščine v Sloveniji živi 270 tisoč ljudi
Številnim zaposlenim, ki prejemajo minimalne prihodke, po plačilu računov ne ostane več dovolj denarja za hrano in druge nujne življenjske dobrine.
V Sloveniji živi pod pragom revščine vsak osmi, v EU pa vsak šesti prebivalec. Po podatkih statističnega urada je v lanskem letu pri nas z dohodkom, nižjim od praga tveganja revščine, živelo 13,3 odstotka ali 268 tisoč ljudi. V Sloveniji je bil mesečni neto razpoložljivi dohodek ljudi, ki so živeli pod pragom tveganja revščine, nižji od 662 evrov na odraslega člana gospodinjstva.
Revnih toliko, kot jih je bilo v času največje krize
Kot dodajajo v CNVOS, najdemo v skupini ljudi, ki živijo pod pragom revščine, 89 tisoč upokojencev in 52 tisoč delovno aktivnih oseb, torej zaposlenih. "Za primerjavo – v času hude krize, leta 2012, je pod pragom revščine živelo 271 tisoč ljudi. To pomeni, da se v času gospodarske rasti položaj revnih ni prav nič izboljšal – kar je sramotno. Nesprejemljivo je tudi, da na Rdeči križ in druge humanitarne organizacije prihajajo po pomoč ljudje, ki so zaposleni za polni delovni čas, pa s plačo ne morejo preživeti meseca, in upokojenci, ki kljub polni delovni dobi ne morejo preživeti s svojo pokojnino," opozarjajo nevladniki.
Po pomoč k humanitarnim organizacijam pet odstotkov gospodinjstev
Veliko pa je tudi tistih, ki živijo okoli tega praga revščine oziroma tik nad njim in v statistiko niso všteti, pa čeprav se prav tako vsakodnevno bojujejo s pomanjkanjem sredstev. Veliko ljudi se po materialno ali denarno pomoč zateka tudi k dobrodelnim organizacijam. Po podatkih statističnega urada te pomagajo med štirim in petim odstotkom gospodinjstev.
Premalo smo senzibilni za okolja, kjer delujemo in živimo
Stiske ljudi, v katerih se znajdejo posamezniki ali celotne družine, se pogosto dotaknejo tudi ljudi. Ogulinova se strinja, da Slovenci smo dobrodelni, kar se izkaže v vsaki medijski dobrodelni zbiralni akciji. "Toda izkušnje nam pa vendarle kažejo, da smo premalo senzibilni za okolja, kjer delujemo in živimo. Saj dnevno prihajajo ljudje v silno globokih stiskah. Socialno so izločeni, izključeni in pogosto ne prejemajo pomoči niti v širši družini," pojasnjuje.
V dobrodelne namene daruje 35 odstotkov Slovencev
Goran Forbici, direktor Centra nevladnih organizacij Slovenije (CNVOS)
Ocen, koliko v povprečju za dobrodelne namene darujejo posamezniki in podjetja, ni. So pa na voljo podatki iz indeksa dobrodelnosti (World Giving Index), ki temeljijo na vzorčenju. Po njih denarno letno daruje 35 odstotkov Slovencev, kar nas umešča na svetovni ravni na 43. mesto, pojasnjuje Forbici.
Dobrodelnost v Sloveniji se krepi
Določen vpogled v dobrodelnost v Sloveniji nam dajejo tudi podatki o donacijah, ki jih prejmejo slovenska društva: v letu 2018 so pridobila 51 milijonov evrov donacij od posameznikov in podjetij. Po teh podatkih se slovenska dobrodelnost krepi: leta 2014 je bila teh donacij za 46 milijonov evrov, v 2017 pa za 50, še navajajo v CNVOS.
Katerim organizacijam je najbolje zaupati
Da Slovenci znamo biti dobrodelni, kaže tudi zgodba malega Krisa, za katerega smo Slovenci v dobrem tednu dni zbrali štiri milijone evrov za potrebno zdravljenje v ZDA. Bolj grenak priokus pa ima zbiranje denarja za Gala, saj si je predsednica društva Maus, ki je zbiralo denar za njegovo operacijo, od donacij "izposodila" del denarja. Katerim organizacijam gre zaupati?
V CNVOS pravijo, da tudi pri tem velja rek, da je previdnost mati modrosti. "Zaupanja vredne so načeloma organizacije s statusom humanitarne organizacije, ker jih preverjata pristojno ministrstvo in Računsko sodišče in ker je že pot do pridobitve statusa upravičeno zahtevna. Na splošno pa velja nasvet, da naj tako darovalci kot ljudje v stiski preverijo, za kakšno organizacijo gre, kako dolgo obstaja, ali ima status humanitarne organizacije, ali ima objavljeno, kako porablja denar, komu vse in koliko ga je namenila itd."
Sami največkrat svetujejo, da se ljudje obrnejo na ali donirajo našim največjim humanitarnim organizacijam, kot so Karitas, Rdeči križ ali Zveza prijateljev mladine Slovenije. Preprosto zato, ker gre za velike organizacije z mnogo izkušnjami in dobro vpeljanimi nadzornimi mehanizmi in drugimi varovalkami pred napakami in zlorabami. To so navsezadnje tudi organizacije, ki so desetletja dolgo gradile na zaupanju svojih uporabnikov in donatorjev in ga ne bodo kar tako zapravile. Na lokalni ravni pa te velike organizacije sodelujejo tudi z manjšimi in vas bodo z veseljem usmerile tudi do manjših zaupanja vrednih organizacij.
10