Sreda, 23. 11. 2022, 17.08
1 leto, 12 mesecev
Festival podjetništva
Klub slovenskih podjetnikov svari: Naslednje leto bo slabše
Ob sklepnem dnevu prvega slovenskega festivala podjetništva so nekateri uspešni slovenski podjetniki spregovorili o podjetniških izzivih današnjega časa in krizi, za katero menijo, da najbolj prizadene prav njih. Ne zavedamo se dovolj, da bo naslednje leto še slabše, so opozorili na današnjem srečanju članov v Ljubljani.
"Podjetnike smo odrinili na rob družbe. Zaradi peščice slabih primerov nas kriminalizirajo," opozarja predsednik Kluba slovenskih podjetnikov (SBC) Joc Pečečnik in svari, da je utopično pričakovati od države, da bi pomagala vsem, ker to vodi v bankrot.
"Prava pot je, pomagaj si sam in država ti bo pomagala," je prepričan Pečečnik, ki obsoja negativno stališče do podjetnikov. "Mi smo proti revščini, a države ponujajo rešitve tistim, ki sami niso dosegli ničesar," je bil kritičen.
Pečečnik meni, da javnost ni ustrezno seznanjena z razmerami podjetnikov. "V medijih je vse več cenzure in polarizacije, kar preprečuje realne obravnave pravih težav. Predlagam, da se s politiko začnemo pogovarjati, kako ustvarjati stroške in kako jih zmanjšati. Nikoli nisem slišal od politike, kako zmanjšati nepotrebne državne stroške."
Predsednik Kluba slovenskih podjetnikov (SBC) Joc Pečečnik je zbrane nagovoril z izjavo, ker so ga v zadnjem hipu poslovne obveznosti odpeljale na drugo stran Atlantika.
Pred 30 leti je bila Evropa vodilna, danes pa …
"V svetu se dogajajo tektonske spremembe," je na Festivalu podjetništva, ki ga je organiziral SBC, povedal Igor Akrapovič, prvi mož avtomobilske uspešnice Akrapovič. "Pred 30 leti je bila Evropa vodilna, a so takrat zaradi večjih dobičkov vse prestavili na Kitajsko. To je bilo napačno."
Eden najuspešnejših slovenskih podjetnikov je opozoril, da je "vojna v središču Evrope razkrila tudi energetsko šibkost v Evropi." Ne dvomi, da so največje žrtve te šibkosti prav podjetja, in opozarja: "Ko bodo začeli odpuščati v Nemčiji, se bo to poznalo tudi pri nas."
Akrapovič je spomnil, da je še lani plačeval 50 evrov elektrike za en megawatt, zdaj pa 880. "Zakaj toliko, če je proizvodna cena megawatta elektrike iz Krškega od 35 do 40 evrov, iz Šoštanja pa 85 evrov?"
Prvi mož avtomobilske uspešnice Akrapovič in podpredsednik Kluba slovenskih podjetnikov (SBC) Igor Akrapovič
"Hočemo točno vedeti cene elektrike v naslednjem letu"
Obsoja, da je Slovenija v začetku leta prodajala poceni elektriko, ki jo mora zdaj drago plačevati. In kdo je kriv, smo ga vprašali. "Kriv je Bruselj, ki je vezal ceno elektrike na ceno plina. Eni brokerji so bili spretni, Nemčija in Francija sta elektriko kupili poceni, zdaj pa jo drago prodajata in nekateri so pri tem dobro zaslužili. Upamo, da se to ne bo ponovilo," je povedal Akrapovič.
Gospodarstveniki si zelo želijo, da bi jim vlada točno povedala, kolikšna bo cena elektrike v naslednjem letu. Subvencij ne vidijo kot najboljšo rešitev, ker jih vidijo kot zapletene in neuporabne. "To je, kot če bi dobrega dirkalnega konja najprej ubil in mu potem prinesel najboljšo hrano," je povedal Jure Knez iz podjetja Dewesoft.
Soustanovitelj in večinski solastnik podjetja Dewesoft ter podpredsednik Kluba slovenskih podjetnikov (SBC) Jure Knez
Akrapovič: Nujno potrebujemo drugi blok jedrske elektrarne
"Nujno je, da si v Sloveniji zagotovimo lastno energijo in zato ne smemo čakati s postavitvijo drugega bloka jedrske elektrarne," je odločen Akrapovič. "Če ne pohitimo, bomo zaostali za tistimi, ki že naročajo jedrske elektrarne in je sploh ne bomo dobili."
Opozarja še, da kar nekaj slovenskih podjetij že pridobiva svojo električno energijo iz dizelskih generatorjev. "Cena megawatta elektrike iz generatorja je 300 evrov, to je manj od najugodnejše trenutne ponudbe za elektriko. Mar želimo postati dežela starih generatorjev?"
"Hvala bogu, da so evropske direktive opredelile jedrsko energijo kot zeleno," mu je pritrdil Knez. "Visoki stroški energije onemogočajo razvoj, nagrajevanje zaposlenih … Izgub zaradi dragih energentov podjetja ne bodo več mogli prenašati."
Do višje minimalne plače prek ustvarjene dodane vrednosti
Knez tudi ni naklonjen splošnemu dviganju minimalne plače z ukrepi, pozdravlja pa pobudo gospodarskega ministrstva za stimulacijo inženirskih plač. "Naša minimalna plača je blizu povprečne Portugalske, višati je treba plače tistim, ki ustvarjajo dodano vrednost – dodana vrednost bo potem pomagala tudi višanju minimalne plače," je dejal Knez.
Podjetniki si zelo želijo, da bi jim vlada točno povedala, kolikšna bo cena elektrike v naslednjem letu.
Podobno razmišlja tudi Akrapovič: "Proti dvigu minimalne plače nimam nič, a bi morali predvsem razmišljati, kje bomo čez pet ali deset let. Vsi pričakujemo recesijo in obdavčitev najuspešnejših zagotovo ni rešitev. Rabimo strategijo, ki je za Slovenijo najboljša."
"Marsikaj se bo drastično spremenilo, nihče ne ve natančno"
Igor Akrapovič je v pogovoru za Siol.net še pojasnil, zakaj meni, da bo naslednje leto slabše, česar se po njegovem mnenju številni, tudi vlada, še ne zavedajo. "Preprosto: trgi se ustavljajo. Naš ključni trg je Nemčija, tam pa je že 32 tisoč podjetij insolventnih. Njih je ta energetska kriza izjemno udarila, tako da pričakujemo signale naših partnerjev, da bodo zmanjševali proizvodnjo. Določene stvari se bodo res drastično spremenile, a nihče ne ve točno, ker se ogromno podjetij na te visoke cene elektrike ne more prilagoditi čez noč."
Energetsko intenzivna podjetja bodo postala nekonkurenčna. To priložnost bodo seveda pograbili tekmeci v Aziji in drugje, je posvaril: "Tako bomo, kot že v mnogih primerih, v čedalje slabšem položaju."
"Bruselj je včasih malo preveč oddaljen od realnosti"
Kje je rešitev in kaj lahko naredimo, smo še vprašali. "V Sloveniji se bomo morali nekako sami odločiti o politiki, ki ne bi smela dejansko zgolj poslušati evropskih direktiv. Zdi se mi, da je Bruselj včasih malo preveč oddaljen od realnosti – eden od njihovih največjih dosežkov, za kar so rabili tri leta in so ga pospremili z ovacijami, je, kateri polnilnik za telefone bomo uporabljali. Da, s tem smo res rešili vse težave."
Akrapovič pričakuje, da bo prišlo obdobje, ko bo začela vsaka država najprej skrbeti zase. "Mi smo majhni, lahko smo posledično tudi prilagodljivi in hitri, zato bi se dalo marsikaj narediti, seveda je pa treba sprejemati hitre odločitve."
Bitenc: Problem zdravstva ni denar, temveč organizacija
"Zdravstvo ni edini segment, kjer se podjetništvo demonizira," je prepričan zdravnik in podjetnik Marko Bitenc, ki je, kot pravi, kot naravoslovec spoznal, da vse naravoslovne zakonitosti veljajo tudi v podjetništvu.
Do državne vpletenosti v podjetništvu je oster: "Pri nas velja pravilo: pomembno je, da je državno, ne glede na to, koliko stane." Prepričan je, da se denar v javnem zdravstvu preveč izgublja pri tistih, ki zdravstvu kaj prodajajo, ne pride pa do tistih, ki zdravstvo izvajajo: "Problem zdravstva ni denar, temveč organizacija."
Zdravnik in podjetnik v podjetju Kirurgija Bitenc ter član upravnega odbora Slovenskega poslovnega kluba (SBC) Marko Bitenc
"Podjetniki znamo poskrbeti zase"
Bitenc je prepričan, da deli mnenje številnih podjetnikov. Želi, da bi država naredila čim manj za podjetnike: "Podjetniki znamo poskrbeti zase, naj država skrbi za tiste, ki tega ne znajo. Smo hiperregulirani, a si želim državo, ki bi nam pomagala pri realizaciji naših idej."
Preseneča ga, zakaj je število slovenskih javnih uslužbencev naraslo za 30 tisoč, čeprav dajemo veliko denarja za digitalizacijo. "Spodbujajmo mlade za podjetništvo, ne za javne uslužbence," je povedal eden od prvih slovenskih podjetnikov v zdravstvu. "Podjetništvo je način življenja, javni uslužbenec pa 7,5 ure dela in pol ure malica."
22