Ponedeljek, 14. 5. 2018, 14.11
6 let, 6 mesecev
Agrokor usoden za prvo damo hrvaške vlade
Po tistem, ko je moral zaradi astronomskih prejemkov svetovalcev in suma konflikta interesov oditi izredni pooblaščenec za Agrokor Ante Ramljak, je s položaja danes nepreklicno odstopila še podpredsednica hrvaške vlade in gospodarska ministrica Martina Dalić, ključna operativka hrvaške vlade pri sanaciji koncerna.
Gre za prvi epilog tako imenovane afere Hotmail, ki že nekaj dni trese Hrvaško. Portal Index.hr je namreč objavil elektronsko korespondenco med Dalićevo in zunanjimi svetovalci, ki so pripravili posebni zakon o sanaciji Agrokorja, tako imenovani "Lex Agrokor". Hrvaška opozicija afero označuje za največjo po osamosvojitvi.
Sporočila iz marca in aprila 2017, torej iz obdobja, ko je nastajal omenjeni zakon, razkrivajo, da:
- se "Lex Agrokor" ni pripravljal v hrvaški vladi, ampak v največji tajnosti v skupini zunanjih pravnih in drugih svetovalcev. Njihovo delo je koordinirala Dalićeva, ki je pred tem skoraj leto dni prikrivala, kdo so njegovi resnični avtorji. Dalićeva je sporočila svetovalcev pošiljala z zasebnega "hotmail" naslova, po katerem je afera tudi dobila ime.
Ante Ramljak, nekdanji prvi mož Agrokorja - so zakon pisali isti svetovalci, ki jih je izredni upravitelj Agrokorja Ante Ramljak takoj zatem najel za pomoč pri sanaciji. Ekipa pravnikov in drugih svetovalcev, v sporočilih samopoimenovana kot Borg, je posel uredila sama sebi in to ob neposrednem pokroviteljstvu Dalićeve. Gre torej za sum korupcije na najvišji ravni.
Agrokor je v poročilu, ki ga je objavil danes, razkril, da je samo v zadnjem letu dni za svetovalce porabil dobrih 43 milijonov evrov. Za prestrukturiranje so sicer porabili kar tretjino ustvarjenega denarnega toka iz poslovanja (EBITDA).
- da so se Dalićeva in pisci "Lex Agrokor" ves čas zavedali, da hodijo onkraj roba zakona in ustave, na kar so jo že takrat opozarjali številni pravni strokovnjaki. Z "Lex Agrokor" je namreč hrvaška država naredila obvod mimo obstoječe stečajne zakonodaje. To je v podrejen položaj postavilo solastnike, upnike in dobavitelje nekaterih podjetij iz tega poslovnega sistema (Jamnica, Ledo).
Korespondenca je tako očitno zapečatila politično usodo Dalićeve. Ob opoziciji, ki že nekaj dni zahteva njen odhod, je izgubila pomemben del podpore tudi znotraj vladajoče HDZ, med drugim predsednika Sabora Gorana Jandrokovića, ki velja za številko dve v stranki.
Branil jo je le še Plenković
Do zadnjega jo je branil le še predsednik vlade Andrej Plenković, toda nova sporočila, ki jih je danes objavil Index.hr, so ga prisilila v reševanje lastne kože. Nova sporočila namreč dokončno potrjujejo, da je bil z vsemi aktivnostmi okrog priprave Lex Agrokorja redno obveščen tudi Plenkovićev kabinet. V korespondenci je sodeloval tudi hrvaški finančni minister Zdravko Marić, pred tem visoki menedžer v Agrokorju.
"Lex Agrokor" tako še zdaleč ni bil le solistična akcija Dalićeve, ampak operacija, usklajena na najvišji državni ravni, pri čemer je vrh vlade o tem skoraj leto dni zavajal hrvaško javnost.
Dalićeva je s položaja odstopila po tem, ko je zaradi podobne afere – razkritij visokih prejemkov svetovalcev in konfliktov interesov, ki so nastali pri tem – moral oditi Ante Ramljak, izredni pooblaščenec za Agrokor, ki ga je aprila lani na ta položaj imenovalo sodišče. Spomnimo, v začetku prihodnjega meseca bo znana usode končnega dogovora o sanaciji Agrokorja.
Martino Dalić je do zadnjega branil le še hrvaški premier Andrej Plenković.
Plenković ne more več nikogar žrtvovati
V zgodbi so ključna naslednja vprašanja.
- Ali lahko "afera Hotmail" zruši hrvaško vlado?
"Odstopam zato, ker ne želim biti breme predsedniku vlade, vladi in HDZ," je danes pred novinarji dejala Dalićeva. A po objavljeni korespondenci je postala prav to. Po tem, ko so tudi v Hrvaški ljudski stranki (HNS), ključni koalicijski partnerici, s pomočjo katere Plenković v Saboru vzdržuje šibko večino, od Dalićeve želeli "celovito informacijo o sporočilih", je bilo jasno, da jo bo predsednik vlade moral žrtvovati. Toda vprašanje je, ali lahko tokrat Plenković afero še omeji le na Dalićevo. Hrvaški premier ima namreč dve veliki težavi.
Fabris Peruško, novi izredni pooblaščenec za vodenje Agrokorja Sporočila, ki kažejo na njegovo neposredno vedenje o delovanju neformalne posebne skupine za Agrokor, namreč na laž postavljajo njegove trditve, da je bil z vsebino sporočil le površno seznanjen.
In drugič, da v povezavi z Agrokorjem po odhodu Ramljaka in Dalićeve ne more več nikogar žrtvovati. Kot edina konstanta dogajanj okrog Agrokorja bo tako Plenković politično odgovoren tudi za posledice morebitnega končnega dogovora o sanaciji, v katerem bodo najkrajšo potegnili najpomembnejši dobavitelji Agrokorja, med katerimi so tudi nekatera največja hrvaška podjetja.
Pomenljivo je, da v HNS odstopa Dalićeve danes še niso komentirali.
- Bo odhod Dalićeve pokopal dogovor o sanaciji?
V ozadju večine vseh razprtij in afer okrog Agrokorja so interesi, povezani z dogovorom o sanaciji, ki mora biti po nedavnem podaljšanju roka veljavnosti "Lex Agrokor" sprejet do 10. junija. Ta na pogorišču koncerna predvideva ustanovitev "Novega Agrokorja", katerega solastniki bi bili upniki.
Poročali smo že, da je Anteja Ramljaka februarja s položaja odnesel velik pritisk največjih Agrokorjevih dobaviteljev.
Po načrtu, ki ga je pripravila njegova ekipa, bi ti namreč ostali praznih rok, saj bi bili na prvem mestu za poplačilo zavarovani upniki, sledili pa bodo financerji, ki so lani spomladi zagotovili likvidnostno posojilo za preživetje Agrokorja. Dobavitelji bi se morali zadovoljiti le s 70-odstotnim odpisom terjatev in lastniškimi deleži v "novem Agrokorju".
Predstavnica velikih dobaviteljev Marica Vidaković se je zapletla v odprt konflikt z Martino Dalić. Njegov načrt je padel na začasnem upniškem odboru, pri čemer je imela ključno vlogo predstavnica velikih dobaviteljev Marica Vidaković, prokuristka Kraša. Že takrat se je Vidakovićeva zapletla v odprt konflikt z Martino Dalić.
Usoda dogovora trenutno visi v zraku. Največji dobavitelji Agrokorja trdijo, da se postopek vodi zelo nepregledno. Iztekajo se tudi roki za imenovanje stalnega upniškega odbora, od katerega bo pomembno odvisna usoda dogovora o sanaciji. V začetku maja je sicer trgovsko sodišče začasnemu upniškemu odboru zavrnilo najetje svetovalcev, ki bi naredili oceno vzdržnosti poslovanja Agroorja in našli člane uprave "Novega Agrokorja".
Še pomembneje je, da se izteka tudi rok za vračilo tako imenovanega roll up posojila, ki ga je Ramljak najel pri ameriških in zahodnoevropskih upnikih. Kot je znano, gre za posojilo, po katerem se za vsak evro novega posojila upnikom omogoči prednostno poplačilo enakega zneska starega posojila. Agrokor, ki ga trenutno kot izredni pooblaščenec vodi Fabris Peruško, je po naših informacijah na trgu že iskal posojilo za poplačilo tega posojila. A prva povprašanja naj bi pokazala, da bi ga moral najeti po izredno visokih, celo 14-odstotnih obrestnih merah.
Če bi tuji upniki od Agrokorja zahtevali predčasno poplačilo posojil, zavarovano s hipoteko na njegovih nepremičninah, bi to pomenilo konec sanacije Agrokorja.
- Kaj bo z Mercatorjem?
Po številu zaposlenih največje slovensko podjetje je že več kot leto dni ujetnik finančnega potopa Agrokorja.
Poročali smo že, da je Mercator zaradi tega, ker posluje precej bolje od Konzuma, trgovske verige v lasti Agrokorja, eden od ključnih stebrov "Novega Agrokorja" - družbe s sedežem na Nizozemskem, na katero namerava izredna uprava Agrokorja prenesti zdravi del koncerna, očiščen dolgov.
Podrobnosti tega načrta je Dalićeva aprila na Bledu pojasnjevala ministrom za gospodarstvo iz držav, kjer deluje Agrokor, med drugim tudi Zdravku Počivalšku. V neuradnih krogih je mogoče slišati tudi informacije o tem, da bi si Mercator pripojil Konzum, s čimer bi "Novi Agrokor" breme sanacije hrvaške trgovske verige prenesel na denarni tok Mercatorja. To je za zdaj malo verjetno, saj s tem verjetno ne bi soglašale Mercatorjeve banke upnice.
Za zdaj je težko napovedati, kaj bi se zgodilo z Mercatorjem, če bi dogovor o sanaciji Agrokorja propadel.
Kot najverjetnejša pa se kaže možnost, da bi Agrokorjeve delnice Mercatorja zasegla Sberbank, največja upnica hrvaškega koncerna in druga največja lastnica Mercatorja. To možnost ji daje nedavna razsodba vrhovnega sodišča v Ljubljani, ki veljavnosti "Lex Agrokorja" ni priznalo v Sloveniji.
Zdaj že nekdanja gospodarska ministrica Dalić je bila sicer večkrat v stiku s slovenskim kolegom Zdravkom Počivalškom in ga prepričevala, naj odstopi od izpodbijanja veljavnosti zakona "Lex Agrokor" v Sloveniji.
Konzum izgublja bitko na Hrvaškem
V Agrokorju so danes objavili izsek iz revidiranih rezultatov poslovanja skupine Agrokor v lanskem letu.
Skupina je ustvarila 5,3 milijarde evrov prihodkov od prodaje, kar je 12 odstotkov manj kot v letu 2016, ko je ustvarila dobrih šest milijard evrov prihodkov. Zaskrbljujoč je nadaljnji upad denarnega toka iz poslovanja, ki je lani znašal le še 84 milijonov evrov. V letu pred tem je znašal 144 milijonov evrov.
Kapital je negativen in znaša 2,7 milijarde evrov. Celotno premoženje skupine Agrokor je vredno 4,27 milijarde evrov, vseh obveznosti pa je za kar 7,5 milijarde evrov.
Najslabše posluje divizija trgovine, saj je ustvarila 4,2 milijarde evrov prihodkov, kar je štiri odstotke manj od načrtov. To zagotovo ni dobra popotnica za nadaljnji obstoj Konzuma, ki se nikakor ne opomore po lanskem zlomu skupine Agrokor. Poleg tega se je v vmesnem času močno okrepila konkurenca, od tega najbolj trgovska družba Spar.
Mnogo bolje od načrtov posluje prehrambena divizija, kamor sodijo Ledo, Jamnica in Zvijezda. Nekoliko bolje kaže tudi diviziji kmetijstva in predelave.
4