Pravnomočno: Lex Agrokor v Sloveniji ne velja

Lex Agrokor, posebni zakon, namenjen reševanju največje hrvaške prehrambno-trgovske verige, ki ga je hrvaška vlada sprejela aprila lani, je do zdaj ščitil Agrokorjevo premoženje v Sloveniji pred zasegom.

Iz izpiskov KDD izhaja, da ima Agrokor v Sloveniji premoženje, to je delnice Mercatorja, na katere bi bilo mogoče poseči z izvršbo. Delnice Mercatorja so bile del zavarovanja za Agrokorjeva posojila pri Sberbank. Vsega skupaj ima Agrokor za 1,3 milijarde evrov dolga do ruske banke.

Priznanje t. i. Lex Agrokor v Sloveniji je torej Sberbank preprečevalo nadaljnje uveljavljanje terjatev v postopku, ki ga je začelo okrajno sodišče v Ljubljani. Prav tako ji je preprečevalo morebitno unovčevanje zavarovanj.

Novi prvi mož Agrokorja Fabris Peruško je napovedal, da so blizu dogovora s Sberbank. Foto: STA , Kljub vsemu je vprašanje, ali bo Sberbank nadaljevala izvršbo. Novi izredni upravitelj Agrokorja Fabris Peruško je pred dnevi napovedal, da so blizu dogovora s Sberbank.

Predvidoma v tem tednu naj bi podpisali dogovor o ureditvi medsebojnih razmerij. Tako naj bi ruski banki priznali vse prerekane terjatve do koncerna, Sberbank pa bi opustila vse tožbe proti Agrokorju v Sloveniji, Srbiji in BiH.

Lex Agrokor v škodo upnikov

S priznanjem tujega postopka izredne uprave, v katerem ni zagotovljeno spoštovanje načela enakega obravnavanja upnikov, bi bil prizadet javni interes Republike Slovenije, je ugotovilo vrhovno sodišče.

Postopek izredne uprave je podrejen interesu države (izredni upravitelj, ki vodi poslovanje dolžnika, je bil imenovan na predlog Vlade Republike Hrvaške) in ne zaščiti interesov upnikov, saj jim ne zagotavlja enakega obravnavanja in enakega poplačila, so še dodali.

V sodbi, ki je zdaj pravnomočna, se je okrožno sodišče v Ljubljani lotilo celo vprašanja, ali je Lex Agrokor sploh insolvenčni zakon glede na to, da na Hrvaškem velja tako za Agrokor kot za njegove hčerinske družbe, ki pa niso insolventne.

Foto: Reuters Postopek imenovanja izredne uprave izravnava pogoje poplačila za vse upnike in ne sledi cilju maksimalnega poplačila posameznih upnikov, pri čemer bodo upniki družb, ki imajo večjo sposobnost poplačila terjatev, poplačani slabše oziroma pod slabšimi pogoji, kot bi bili sicer. Medtem ko bodo upniki družb, katerih sposobnost poplačila terjatev je slabša, poplačani bolje. Za takšno izenačitev obravnave pa ne obstajajo utemeljeni razlogi.

Postopek torej uresničuje predvsem cilj zagotavljanja trajnega poslovanja gospodarskih družb sistemskega pomena za Republiko Hrvaško. Ta cilj pa uresničuje v škodo upnikov družb v skupini, ki imajo večjo sposobnost poplačila terjatev. To je bistvena značilnost zakona Lex Agrokor, ugotavlja slovensko sodišče.