#MaleZmage: Vse slovenska akcija zbiranja rabljenih računalnikov za ponovno uporabo

Delovanje socialnega podjetja Tip&Tap, ki obstaja od letošnjega avgusta, cilja na več družbenih učinkov. Prvič, ker gre za usposabljanje in zaposlovanje oseb iz ranljivih skupin, na primer invalidov, starejših oseb in mladih brez izobrazbe, kar bodo uresničevali v skladu s finančnimi zmožnostmi. Predvsem pa z vizijo, da bi jim v prihodnje nudili dolgoročno zaposlitev. Drugi družbeno odgovorni steber delovanja podjetja je okoljske narave, saj ciljajo na zmanjševanje elektronskih odpadkov, osveščanje o možnostih njihovega recikliranja in ponovne uporabe. Tretji pa je še ta, da bodo obnovljeni računalniki za približno 50 odstotkov cene novega tako bolj dostopni, a zato nič manj uporabni.

Ni res, da rabljeni oz. prenovljeni računalniki niso dovolj zmogljivi ali primerni za vsakodnevno in službeno računalniško rabo. Širše vpeljevanje prakse ponovne uporabe elektronskih naprav pa ima okoljske posledice, saj takšno ravnanje zmanjšuje tovrstne odpadke. Zaposlovanje ranljivih skupin v to dejavost prinaša še dodatne družbene učinke. (Fotografija je simbolična.) Foto: Reuters

Star, a uporaben

"Rabljenemu računalniku je mogoče z nekaj tehničnimi modifikacijami povrniti približno isto funkcionalnost, kot jo je imel, ko je bil kupljen. Nakup rabljenega računalnika je znatno bolj varen kot na primer nakup rabljenega avtomobila," pravi Barbara Čufer, direktorica socialnega podjetja Tip&Tap, ki je avgusta začelo z akcijo zbiranja računalnikov pri nas. Do zdaj so jih predvsem z donacijami podjetij zbrali že okoli 40, do 3. novembra pa si želijo pridobiti še bistveno večje število teh elektronskih naprav.

In zakaj je rabljen računalnik bolj varen od rabljenega avtomobila? Direktorica podjetja odgovarja, da vsakega namreč temeljito očistijo od zunaj in znotraj, nepovratno zbrišejo stare podatke na njem, preverijo vsak njegov sestavni del in njegovo delovanje. Vse poškodovane dele zamenjajo z novimi, na računalnik pa naložijo nov licenčni operacijski sistem Windows, ki omogoča tudi posodobitve. Prenovljene računalnike bodo po testiranju opremili tudi z enoletno garancijo, ki potrjuje, da so računalniki v dobrem stanju in pripravljeni za novega lastnika ter ponovno uporabo.

Prenova računalnika poteka po tem postopku: temeljito ga očistijo od zunaj in znotraj, nepovratno zbrišejo stare podatke, preverijo vsak njegov sestavni del in njegovo delovanje, vse poškodovane dele zamenjajo z novimi, na računalnik pa naložijo nov licenčni operacijski sistem Windows, ki omogoča tudi posodobitve, na koncu sledi še testiranje delovanja. Foto: Reuters

Prenovljena elektronika iz druge roke je zmogljiva

"Pogosto kupujemo rabljene avtomobile, smučarsko opremo, vse pogosteje tudi oblačila, a redko kdo ob nakupu računalnika pomisli na obnovljene računalnike," pravi direktorica socialnega podjetja Barbara Čufer. Dodaja še, da je nakup rabljenega računalnika veliko bolj varen kot nakup rabljenega avtomobila. Prenovljeni računalniki bodo po testiranju spremljali enoletni garancijski listi. Foto: Doris Kodrič Zmotno je prepričanje, da rabljeni računalniki niso dovolj zmogljivi ali primerni za vsakodnevno in službeno računalniško rabo, poudarja Barbara Čufer. Uporaba elektronske pošte, brskanje po spletu, ogled filmov, poslušanje glasbe, plačevanje računov in uporaba programov, kot so Microsoft Word, Excell in Power Point, vse to zagotavlja delovanje prenovljenega računalnika, tudi pravijo v podjetju Tip&Tap.

Zbirajo računalnike, ki jih je mogoče obnoviti tako, da lahko delujejo kot kakovostna oprema za vsakdanjo uporabo. Zato morajo zadostovati vsaj minimalnim zahtevam. Te so, da so stari manj kot tri leta, da imajo vsaj dva gigabajta RAM-a, torej pomnilnika, in procesor nad 2GHz, kar vpliva na hitrost delovanja.

Čeprav bodo v akciji, pa potem tudi vsak dan v letu, sprejeli vsak računalnik, ki ga bo kdorkoli podaril. Tiste, ki ponovni uporabi ne bodo zadostovali, pa bodo uporabili za drugačne namene. Eden takšnih je recikliranje posameznih delov naprav. To že poteka, in sicer vsak petek ob 17. uri na kreativnih delavnicah v otroškem mestu Minicity Ljubljana, kjer najmlajši iz tipk in drugih odpadnih materialov delajo nove predmete. Na naravoslovnotehniški fakulteti bodo študentje možnosti recikliranja preizkušali ves semester, za sodelovanje pa se dogovarjajo tudi z modnimi oblikovalci in drugimi.   

Naši elektronski odpadki v državah tretjega sveta

Spletni medij Euractiv navaja podatek, da se na evropski ravni predela in ponovno uporabi manj kot tretjina elektronskih odpadkov. Na svetovni ravni so razmere še slabše, v ZDA na primer reciklirajo zgolj 12 odstotkov proizvedenih elektronskih odpadkov, podatke posreduje Barbara Čufer.

Tudi pri elektronskih odpadkih pa je mogoče slediti geopolitiki smeti, in sicer, da prvi svet s svojim zavrženim polni tretji svet. Elektronski odpadki se namreč pogosto znajdejo v državah tretjega sveta, kjer jih razstavljajo in iz njih jemljejo surovine, kot so na primer kovine. To pa poteka tudi s pomočjo otroške delovne sile in nevarnih postopkov, ki vključujejo agresivne kemikalije, še z ozadjem kupovanja novih računalnikov seznanja pobuda za ponovno uporabo elektronike.