Sreda, 10. 8. 2016, 18.00
7 let, 2 meseca
Ali v hotelu pomislite, kdo je pred vami spal na tej postelji?
V Centrih ponovne uporabe, v Sloveniji jih imamo devet, je mogoče za simbolično ceno kupiti marsikaj, od rabljenega kavča, čevljev in oblek ter igrač do skodelic, kozarcev, umivalnika, predalnika … Vse to z namenom, da še uporabnih stvari prehitro ne zavržemo, posledično pa se zmanjša količina odpadkov.
Raje rabljeno in še uporabno, morda prenovljeno ali predelano namesto novega je mogoče strniti koncept in sporočilo mreže prodajaln Center ponovne uporabe (CPU), ki od leta 2010 delujejo v Rogaški Slatini, Ormožu, Vojniku, Tepanjah, Slovenskih Konjicah, Kočevju, Miklavžu na Dravskem polju, Trebnjem in Ljubljani.
Napotili smo se v Ljubljano na Povšetovo 4 ob zbirnem centru Snage, ki omogoča prostorske pogoje za izvajanje programa ponovne uporabe, kjer je mogoče po dostopnih cenah, marsikateri kos je na voljo po simbolični vrednosti, kupiti rabljene obleke in čevlje, kavč, knjige, skodelice, pohištvo in nekaj elektronike. Marsikaj med tem pa je še kako uporabnega, tudi ličnega, z nekaj prijetne patine ali pa tudi sestavljenega iz različnih kosov oz. restavriranega.
V ljubljanskem CPU je tako kot v drugih izpostavah mreže mogoče po dostopnih cenah, marsikateri kos je na prodaj po simbolični vrednosti, kupiti rabljene obleke in čevlje, kavč, knjige skodelice, pohištvo in nekaj elektronike.
Podaljševanje življenjskega roka predmetov
V zgodnjih popoldanskih urah je bilo v prodajalni ponovne uporabe kar nekaj obiskovalcev, ki so listali po starih knjigah, kupovali rabljene otroške obleke ter brkljali po vsem drugem, kar ponujajo. Kmalu je iz prodajnega prostora izginil tudi fotelj, ki so ga dobro ohranjenega pred kratkim rešili iz smeti.
Odnos do uporabe rabljenega se spreminja, na kar pa ne vpliva le kupna moč posameznikov, temveč tudi ozaveščenost o okoljskih vprašanjih in naših potrošniških navadah, s katerimi kopičimo veliko več, kot dejansko potrebujemo, (pre)pogosto pa radi posegamo po vedno novem.
Kot pravi direktorica mrež CPU Marinka Vovk, je bil za oblikovanje ideje o storitvi z družbenim in okoljskim pomenom ter učinkom za njeno uresničevanje, pa tudi sprejetje, potreben čas, tako na ravni zakonodaje kot pri dojemanju ljudi.
Od starih kuhinjskih krp do luči
Prodajalne blaga iz druge roke, tudi spletne, niso nič novega, a posebnost Centrov ponovne uporabe je to, da so predmete, ki so tam na voljo, rešili pred dokončnim pristankom v smeteh. Prepoznali so njihovo še uporabno vrednost ali pa v teh videli potencial, da jim lahko z nekaj predelave, popravil, osvežitve ali nadgraditve v obliki lesarskega ali šiviljskega dela podaljšajo življenjsko dobo ali pa iz njih naredijo kaj drugega.
Predmete, ki jih nikoli ne odkupujejo, saj gre za osredotočenost na zmanjševanje odpadnega, pridobivajo iz treh virov: zbirnih centrov, od posameznikov, ki jim stvari pripeljejo, in na zbiralnih akcijah.
V Centre ponovne uporabe lahko oddate praktično vse, od starih nogavic in bombažnih krp do še delujoče luči. Iz rabljenega blaga bosta morda nastala nakupovalna vrečka ali izolacijski material za stavbo, luč pa bodo očistili, popravili in jo nato ponudili v prodajo.
Odnos do uporabe rabljenega se spreminja, na kar pa ne vpliva le kupna moč posameznikov, temveč tudi ozaveščenost o okoljskih vprašanjih in naših potrošniških navadah, s katerimi kopičimo veliko več, kot dejansko potrebujemo, (pre)pogosto pa radi posegamo po vedno novem.
Vsak odvrže vsaj pet kilogramov še uporabnih izdelkov na leto
"Na videz še tako neuporabna zadeva ali odpadek lahko vedno najde še vedno uporabno vlogo. Ali je to v nekem izdelku ali pa že sama po sebi. Iščemo čim bolj inovativne načine obnove," poudarja direktorica CPU Marinka Vovk.
Vsak posameznik razpolaga z vsaj petimi kilogrami še uporabnih izdelkov na leto, ki so do zdaj končali med odvrženimi odpadki na prepolnih odlagališčih, kažejo raziskave. Z nastankom novih pa prihajajo tudi nove emisije, porablja se surovine, vodo in energijo, ob tem opozarja snovalka mreže CPU.
V celotni mreži CPU so s svojo dejavnostjo v prejšnjem letu pred smetmi v Sloveniji rešili kar 95 ton stvari, mesečno to pomeni približno 9,2 tone. Po zahtevah Evropske unije bi morali zbrati in v ponovno uporabo predelati najmanj pet kilogramov na osebo, medtem ko so okoljski cilji še višji, devet kilogramov na osebo.
Skladišče ljubljanskega CPU. V celotni mreži CPU so v prejšnjem letu pred smetmi v Sloveniji rešili kar 95 ton stvari, mesečno to pomeni približno 9,2 tone.
Saj nimate smeti?
Ob oblikovanju ideje o storitvi z družbenim in okoljskim pomenom in učinkom je bil za njeno uresničevanje, pa tudi sprejetje, potreben čas, pojasnjuje Marinka Vovk. Dokončno je takšni dejavnosti najprej morala pot utreti zakonodaja. Na podlagi evropske direktive o ravnanju z odpadki smo namreč v Sloveniji usmeritev ponovne uporabe pred recikliranjem in ločevanjem smeti vključili šele leta 2012.
Čas pa je bil potreben tudi v dojemanju ljudi. "Ko smo začeli v Rogaški Slatini, so ljudje prišli kukat v CPU in nato presenečeno rekli, pa saj tu nimate odpadkov. Zanimivo je bilo spremljati stigmo, ki se drži ponovne uporabe," se spominja Marinka Vovk. Ni težava v izdelku, temveč v tem, kdo je to prej imel, pa čeprav gre za dobro očiščene predmete.
Marinka Vovk o predsodkih pred rabljenim pravi, da ni težava v izdelku, temveč v tem, kdo ga je uporabljal. Vendar ali na to pomislimo, ko gremo na kavo v lokal?
Vendar na to, ko se usedemo v lokal in naročimo skodelico kave, ne pomislimo. O tem tudi najpogosteje ne razmišljamo, ko se uležemo na hotelsko posteljo. Kdo je na njej spal, največkrat ne pomislimo, primere iz življenja našteva Marinka Vovk.
"A prav to je bilo na začetku odprtja CPU izrazito v ospredju. Ljudje so nam pogosto namreč rekli, da prodajamo krožnike, skodelice, ki jih je že nekdo uporabljal. Danes tega niti ne izpostavljajo več. Kupovanje blaga iz druge roke se krepi, statistike iz sveta kažejo, da v tujini 70 odstotkov ljudi kupuje v tej mreži, predvsem gre za oblačila," dodaja Vovkova. Med njimi je ob socialno šibkih veliko tudi visoko izobraženih – ozaveščenih o okoljskih vprašanjih in širšem družbenemu pomenu spreminjanja naših potrošniških navad z načeli ponovne uporabe ali blaga iz druge roke, kar pa je povezano tudi z zmanjševanjem količine presežno proizvedenega, je še mogoče povzeti besede Marinke Vovk.
Poleg okoljskih in družbenih učinkov ima nošenje oblačil iz druge roke tudi zdravstvene učinke. Najmanj deset pranj je namreč potrebnih za odstranitev kemikalij s tekstila, kažejo raziskave. Podobno velja tudi za čevlje, saj z nošnjo z njih odstranimo za njihovo izdelavo uporabljena kemična sredstva.
Blago iz druge roke tudi z zdravstvenimi učinki
Uporaba oblačil iz druge roke pa ima tudi zdravstveni učinek, še kažejo raziskave. Vsaj deset pranj je namreč potrebnih, da se iz oblačil sperejo za zdravje neprijazne kemikalije. Podobno velja tudi za čevlje, s katerih sledi kemikalij odstranjujemo z nošnjo, v prid obutvi iz druge roke govorijo dejstva, četudi nam sprva ob tej misli ni prijetno.
Posojanje namesto kopičenja
V CPU si je mogoče predmete tudi izposojati. Zakaj bi doma kopičili stvari, ki jih bomo oblekli le enkrat – kot je na primer maturantska obleka?
So priložnosti in okoliščine, ko potrebujemo nekaj, kar nam morda nikoli več ne bo prišlo več prav. Na primer kravata za maturantski ples. V CPU si je takšne stvari mogoče tudi izposoditi.
Zato v Centrih ponovne uporabe ponujajo tudi možnost izposoje, prav tako za simbolično ceno.
Po garderobo med rabljeno blago
Tako tudi garderobo Marinke Vovk v vse večji meri sestavlja blago iz druge roke. Podobno vse bolj velja tudi za notranjo opremo njenega doma.
Ljubljanska delavnica, kjer popravljajo, predelujejo, nadgrajujejo in prenavljajo pridobljeno.
Stari predmeti, nova delovna mesta
Mreža Centrov ponovne uporabe je tudi socialno podjetje, ki delovna mesta zagotavlja težje zaposljivim, na primer starejšim, visoko izobraženim s področij z manj delovnimi mesti in podobno. Za obnovo, šivanje in recikliranje so v okviru ustanovitelja CPU omogočili zaposlitve tudi invalidom.
Marsikateri stvari je mogoče s popravilom podaljšati življenjsko dobo in tako preprečiti nakup nove, ki že kmalu lahko postane odpadek.
Raje v lokal popravil kot v prodajalno
V ljubljanskem Centru ponovne uporabe bo svoja vrata 22. septembra odprl lokal popravil. Prvi tovrstni prostor so leta 2009 odprli v Amsterdamu, po vzoru mednarodne verige pa Repair Cafe že deluje v Vojniku.
Del te mreže bo kmalu tudi ta v Ljubljani na Povšetovi, kamor bo mogoče zaviti ne le na kavo ali čaj, temveč tudi z majavo pručko in strgano obleko pod roko. Tam bo v družbi lesarskega mojstra in mojstrice, šivilje, oblikovalke in še drugih mojstrov različnih del s skupnimi močmi mogoče popraviti marsikaj.
Na ta način bodo posamezniki lahko spet v obtok spravili svoje stvari in se hkrati z izmenjavo in sodelovanjem naučili tudi nekaj povsem praktičnih veščin. Lokale popravil je v sodobnem kontekstu množične potrošnje mogoče razumeti kot konkreten odgovor na nastale okoliščine. Torej da izdelkom, raje kot da jih pogosto odvržemo in vztrajno kupujemo nove, podaljšujemo življenjsko dobo. Ključno pa je tudi to, da namesto v trgovska središča s prepolnimi policami izdelkov, ki že jutri lahko postanejo odpadek, raje zavijemo v takšne prostore, v katerih spodbujajo sodelovanje in odgovornost, posameznikom pa posredujejo nove uporabne veščine pri spopadanju s prekomernim trošenjem in s tem povezanimi odpadki.
1