Sreda, 9. 10. 2024, 23.41
3 tedne, 5 dni
Škoda zaradi piramide Conti bo ogromna, v ozadju tli še ena velika grožnja
Na policiji so za Siol.net potrdili, da so zaradi piramidne sheme Conti, ki smo jo razkrili prejšnji četrtek, prejeli več prijav oškodovancev. Te organizatorji prevare še vedno poskušajo prepričati, da bodo svoj denar lahko dobili nazaj, če plačajo davek. Škoda, ki jo je Conti povzročil Slovencem, bo najverjetneje merjena v milijonih evrov, toda denarne izgube še zdaleč niso edina težava, ki jo lahko imajo vlagatelji v Conti. Mnogi so namreč že pozabili, da so odgovornim za prevaro poslali tudi vse svoje osebne podatke vključno s fotografijami dokumentov, ki so zdaj lahko zlorabljeni za krajo identitete. Strokovnjaki za informacijsko varnost so sicer že odkrili lokacijo, kjer naj bi bil shranjen del fotografij osebnih dokumentov.
"Po prvih razpoložljivih informacijah gre najverjetneje za primer sumljive sheme, ki uporabnikom v kratkem času obljublja velik donos za minimalni vložek dela, kar je v poslovnem svetu povsem nerealno, saj kombinacija visokega, netveganega in hitrega zaslužka ne obstaja," so za Siol.net primer Conti komentirali pri slovenski policiji.
Potrdili so, da so v primeru omenjene piramidne sheme prejeli več prijav oškodovancev, več informacij zaradi varstva osebnih podatkov niso mogli posredovati.
Policija opozarja, da so naložbene goljufije ena izmed najpogostejših oblik spletnih goljufij. Samo v tem letu so prejeli že okrog 550 prijav oškodovanja za skupni znesek 16,2 milijona evrov.
Policija žrtvam te in drugih morebitnih piramidnih shem ali drugih oblik spletnih prevar svetuje, naj zberejo vso razpoložljivo dokumentacijo, kot so podatki o nakazilih, elektronska komunikacija z vodji prevare, telefonske številke ali drugi podatki o stiku, in zadevo prijavijo na najbližji policijski postaji.
Slovenski rekorder? Izgubil je več kot 80 tisoč evrov.
Vseh Slovencev in Slovenk, ki so v piramidno shemo Conti vplačali svoj denar, naj bi bilo po naših informacijah več kot deset tisoč.
Že skoraj tri tisoč se jih je od prejšnjega konca tedna zbralo v skupini podpore v aplikaciji Telegram, kjer se dogovarjajo o vložitvi prijav na policijo in od vodilnih slovenskih predstavnikov piramidne sheme zahtevajo odgovore. Ti se branijo, da so jih prav tako zavedli.
Eden od oškodovancev trdi, da je v Conti vložil več kot 82 tisoč evrov v kriptovaluti USDT.
Nekateri so z drugimi delili tudi podatke, koliko denarja bodo skoraj zagotovo izgubili v shemi Conti. Eden od slovenskih vlagateljev je ostal brez 90 tisoč enot kriptožetona USDT, kar je več kot 82 tisoč evrov.
Še vedno jim obljubljajo, da lahko denar dobijo nazaj – če plačajo še več
V torek se je iztekel rok za vplačilo varščine, ki ga je neznano vodstvo piramidne sheme Conti dalo vlagateljem, ki so želeli dvigniti svoja sredstva. Tudi tisti, ki so plačali, še vedno ne morejo do denarja. Zdaj morajo vsi, ki ga želijo dobiti nazaj, v treh dneh plačati še poseben davek, saj naj bi imel Conti težave z britansko finančno upravo. Gre seveda za obupan poskus, da bi od žrtev piramidne sheme iztržili še zadnje evre, preden se sistem dokončno izklopi.
Izpuhteli slovenski milijoni
Finančna škoda, ki jo bodo s piramidno shemo Conti utrpeli Slovenci in Slovenke, se bo najverjetneje merila v milijonih evrov. Najnižje mogoče vplačilo je bilo namreč 50 USDT oziroma dobrih 45 evrov, nato pa so ravni mogočih vplačil naraščale od nekaj sto do več tisoč evrov. Mogoča so bila tudi večkratna vplačila sredstev.
Vlagatelji so prejeli obljube, da bodo z minimalnim časovnim vložkom v kratkem času zlahka potrojili svoje naložbe. Zaslužili so seveda lahko tudi tako, da so v piramidno shemo vabili nove člane in prejemali provizije od njihovih vplačil.
Iz korespondence, ki smo jo pridobili na Siol.net, je razvidno, da so se mnogi slovenski vlagatelji v Conti odločali za naložbene pakete v vrednosti najmanj nekaj sto evrov, precej pa jih je vložilo tudi krepko čez tisoč oziroma več tisoč evrov.
Izguba denarja ni edina težava: kdor je vložil v Conti, bi lahko imel še precej večje preglavice
Velika večina opeharjenih Slovenk in Slovencev, ki so verjeli, da bodo z vlaganjem v Conti hitro zaslužili veliko denarja, se osredotoča zgolj na izgubo sredstev, zelo malo pa se v skupnosti žrtev piramidne sheme govori o potencialni zlorabi osebnih podatkov.
Vsak, ki je želel vlagati v Conti, je moral pred tem v aplikaciji, ki je za prenos še vedno na voljo na uradnem servisu Google Play, potrditi svojo identiteto. To je storil tako, da je prek aplikacije posredoval vse svoje osebne podatke vključno z imenom in priimkom, telefonsko številko in e-poštnim naslovom, nato pa je moral poslati še fotografijo osebnega dokumenta z obeh strani in fotografijo sebe (z vidnim obrazom), kako v roki drži osebni dokument.
Navodila za potrditev identitete, ki so jih prejeli slovenski vlagatelji in vlagateljice v Conti. Kje natanko so končali zahtevani podatki, ne ve nihče.
Zdaj, ko se je piramidna shema začela sesuvati, je jasno, da je vlagatelj v Conti vse to poslal neznano kam – najverjetneje osebam iz kriminalnega podzemlja, ki vodijo piramidne sheme, kot je Conti. O tem smo obširneje pisali v sredinem prispevku.
Strokovnjaki za informacijsko varnost združenja Alvosec so na družbenem omrežju X že v ponedeljek opozorili, da so odkrili lokacijo na strežniku Amazonove oblačne shrambe AWS (Amazon Web Services), kjer naj bi bile shranjene fotografije dokumentov dela vlagateljev v piramidno shemo Conti:
But the other S3 storage had listing permission, allowing us to access hundreds of files uploaded by users as part of their verification process, which included their IDs. pic.twitter.com/KHzqEQ0bBb
— Alvosec 🛡️ (@alvosec) October 7, 2024
Potrebščine za krajo identitete na srebrnem pladnju
Osebni podatki in dokazila o identiteti, ki so jih v aplikacijo Conti Entertain - te Google še vedno ni odstranil iz servisa Google Play - ali prek brskalnika nalagali oškodovanci v piramidni shemi Conti, so vse in še več, kar je potrebno za krajo identitete.
Goljuf, ki ima dostop do njih, lahko v imenu oškodovanca odpira bančne račune in račune na kriptomenjalnicah ali celo poskusi pridobiti dostop do oškodovančevih, poskuša prevzeti nadzor nad oškodovančevimi uporabniškimi računi na spletu, v nekaterih državah lahko celo vzame posojilo ali oškodovančevo zdravstveno zavarovanje uporabi v lastno korist.
Večina legitimnih spletnih platform, ki ponujajo finančne storitve, od uporabnika zahteva identifikacijo z osebnim dokumentom, kar vključuje tudi fotografijo uporabnika (selfi) med držanjem dokumenta.
Ukradeni osebni podatki vključno s fotografijami dokumentov se zelo pogosto znajdejo tudi na črnih internetnih trgih, cena zanje pa največkrat znaša nekaj deset evrov.
Preberite tudi: