Četrtek, 14. 5. 2020, 4.00
3 leta, 11 mesecev
Covid-19 in gripa (ni)sta zelo različni bolezni
Razlogi, zakaj bi nas covid-19 vendarle moral bolj skrbeti kot gripa
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
4,34
13
Gripa in covid-19 kažeta nekaj podobnosti, a sta v marsičem različna, zaradi česar je covid-19 vsaj za zdaj gotovo nevarnejši.
Čeprav se po sili razmer hitro učimo o novi bolezni covid-19, ostaja še vedno veliko vprašanj brez dokončnih in povsem neizpodbitnih odgovorov. Med takšnimi vprašanji sta tudi, koliko sta si covid-19 in gripa podobna oziroma različna ter ali je zaradi covid-19 upravičeno več razlogov za zaskrbljenost in (včasih drastično) ukrepanje. Poglejmo dejstva, ki so nam v tem trenutku znana.
Gotovo lahko razumemo, zakaj se pojavljajo primerjave med covid-19 in gripo. Gre za nalezljivi bolezni respiratornega sistema, obe svoje zobe najmočneje kažeta pri najstarejših, pri katerih je verjetnost težjega poteka in smrtnosti večja.
Za gripo vsako leto zboli več milijonov ljudi, nekaterim v boju za ozdravitev ne uspe zmagati. Koliko je takšnih, pravzaprav ne vemo, ker gre pri gripi večinoma za ocene, ne za dejansko ugotavljanje števila obolelih. Tudi metodologije za ugotavljanje vzroka smrti, zlasti ko je mogočih več vzrokov, se od države do države razlikujejo.
Ključno: za covid-19 ne vemo, kako do imunosti
Toda ti dve bolezni se vendarle razlikujeta, že zato, ker vsako od njiju povzroča drug virus. Pomemben razlog za to, da so pri bolezni covid-19 mogoči hujši zapleti kot pri gripi, je, da virus sras-cov-2, ki povzroča bolezen covid-19, obvlada več načinov, kako celicam preprečiti vpoklic imunskega sistema na pomoč.
Največja razlika med njima in razlog, da vsaj za zdaj covid-19 predstavlja večjo grožnjo, je to, da zanj nimamo niti dokazane naravne odpornosti niti cepiva, ki bi nas pred covid-19 učinkovito varovalo, ne da bi ob tem imelo kakšne neželene stranske učinke.
Sploh ne vemo, koliko je zares obolelih
Pri covid-19 velik del obolelih ne kaže znakov bolezni, kar pomeni, da so lahko nevede prenašalci okužbe. Zaradi tega ne vemo natančno, koliko ljudi je zbolelo za to boleznijo, stroka pa ni enotna niti glede tega, kakšno je razmerje med dejansko obolelimi in potrjenimi primeri okužb – v ZDA bi po izsledkih raziskave univerze Columbia to bilo kar 12.
Ravno zato, ker ne vemo, koliko je zares obolelih, ne moremo natančno govoriti niti o smrtnosti – če število umrlih delimo s številom potrjenih primerov, ki je, kot kaže, nekajkrat manjše od števila dejansko obolelih, dobimo pretirano visoke vrednosti smrtnosti. Pri gripi te težave načeloma ni, ker se pri njej skoraj vedno pojavijo znaki.
Brez pravega števila obolelih so podatki o smrtnosti previsoki
A kljub temu pomisleku ostaja prepričanje, da je smrtnost pri bolezni covid-19 nekajkrat višja kot pri gripi, kjer je smrtnost lažje natančno opredeliti. Smrtnost pri gripi ocenjujejo na približno eno osebo na tisoč obolelih, pri bolezni covid-19 pa je to razmerje v grobem ena oseba na nekaj sto.
Ravno zato, ker ne vemo, koliko je zares obolelih, ne moremo natančno govoriti o tem, kakšna je smrtnost.
Natančnejša ocena smrtnost pri bolezni covid-19 bo mogoča, ko bomo imeli natančnejše podatke o tem, koliko ljudi je zbolelo za to boleznijo, ne samo o tistih, ki so pokazali značilne bolezenske znake in so jim bolezen potrdili s testiranjem, ki za vse ni dostopno in tudi ni smiselno.
V najslabšem primeru bo smrtnost pri covid-19 le delček tiste pri virusu marburg. Tega so odkrili leta 1967 v nemškem laboratoriju, kjer so prišli v stik z okuženimi opicami iz Ugande. V prvem valu bolezni, ki je po bolezenskih znakih podobna eboli, je bila smrtnost kar 25-odstotna, v dveh afriških valovih med letoma 1998 in 2000 v DR Kongo in leta 2005 v Angoli pa kar 80-odstotna.
Ni povprečne ali enotne smrtnosti
Že zdaj vidimo, da na smrtnost pri bolezni covid-19 vpliva več dejavnikov, zato ni smiselno govoriti o neki posplošeni vrednosti, ki bi napeljala na površne sklepe.
Starost in kronične bolezni, kot so srčne bolezni, pljučne bolezni, sladkorna bolezen in povišan krvni tlak, večajo tveganje za zaplete pri poteku bolezni covid-19. Virus sras-cov-2, ki povzroča bolezen covid-19, namreč za prodor uporablja protein ACE2, ki v normalnih okoliščinah skrbi za uravnavanje krvnega tlaka.
Covid-19 predstavlja večjo grožnjo od gripe predvsem zato, ker za covid-19 (še) nimamo niti dokazane naravne odpornosti niti cepiva.
Ravno tako se pri teh skupinah, zlasti kadar je več dejavnikov hkrati, močno poviša verjetnost za najbolj nezaželen izid bolezni.
Videti je tudi, da je smrtnost različna v različnih delih sveta, kar je lahko posledica razlik v gostoti poseljenosti, kakovosti zraka in celo v gensko pogojeni učinkovitosti imunskega sistema prebivalstva.
Ko niso vedeli, kaj iščejo, so covid-19 morda spregledali
Ugotavljanje obolelosti za covid-19 ni vedno preprosto, ker se nekateri simptomi prepletajo z gripo. Pri obeh sta povišana telesna temperatura in utrujenost običajni, a so glavoboli in druge bolečine pogostejši pri covid-19. Prvi znaki bolezni covid-19 so lahko zelo podobni prehladu, a pri težji obliki bolezni pride do razpada imunskega sistema, zlasti če se preveč aktivno odzove na grožnjo koronavirusa.
Podobnost bolezenskih znakov je glavni razlog, da marsikje v Evropi, tudi pri nas, zdaj upravičeno sumimo, da je koronavirus sars-cov-2, povzročitelj bolezni covid-19, v naš del sveta prišel že več mesecev pred razglasitvijo epidemije. Veliko govorijo o atipičnih pljučnicah, ki so jih obravnavali to zimo, in zdaj ne vemo, ali je šlo pri teh morda že za covid-19, o katerem takrat še nismo niti razmišljali.
Hitri približki za razlikovanje
Eden od znakov, ki je pri gripi pogost, pri bolezni covid-19 pa se pojavi le približno v eni dvajsetini primerov, je zamašen nos. Po drugi strani se izguba vonja in okusa pri gripi ne pojavi nikoli, medtem ko lahko spremlja covid-19, ki v nekaterih primerih napade (tudi) črevesje.
Zamašen nos je pri prehladih in gripi reden pojav, pri bolezni covid-19 pa redek.
Bolezni se razlikujeta tudi po trajanju inkubacije, torej obdobja od okužbe do prvih znakov obolenja. Pri gripi to obdobje traja do štiri dni, pri covid-19 do 14 dni, razen pri primerih, ko poteka popolnoma brez simptomov, kar, kot že omenjeno, ni redkost.
Poletje nas ne bo nujno povsem odrešilo
Daljše je tudi trajanje bolezni – gripa traja od enega do dva tedna, covid-19 neredko traja še en teden več, včasih tudi dlje. Bolezenski znaki gripe se praviloma pojavijo hitro, pri bolezni covid-19 pa praviloma počasneje in bolj postopoma, neredko sploh ne.
Medtem ko je gripa značilna sezonska bolezen, ki ji poletje poreže krila, nimamo nobenih dokazov, da je tako tudi z boleznijo covid-19. Dovolj je, da se spomnimo, da pandemija poteka tudi v tistih delih sveta, kjer je poletno toplo vreme, ne samo tam, kjer se je zima prelevila v pomlad.
Na nesrečnem enoinpolurnem poletu zbolel vsak šesti na krovu
Poleg mogočega poteka brez vidnih znakov je razlog za to, da nas je covid-19 prisilil v ukrepe distanciranja, tudi lažja prenosljivost bolezni covid-19. Pri gripi je faktor R0, ki pove, koliko oseb okuži vsaka okužena oseba, največ 1,3, pri bolezni covid-19 pa je bil na višku pandemije bistveno večji, tudi do tri ali celo šest, kolikor naj bi znašal med vrhuncem epidemije na Kitajskem.
Najnovejši pokazatelj tega je nesrečni polet letala Croatia Airlines iz Frankfurta 2. maja, na katerem je bil okuženi delavec, ki se je vračal iz Švedske – med 75 potniki in člani posadke tega letala so do danes potrdili kar 12 okužb.
Vloga otrok še ni povsem pojasnjena
Številke nakazujejo, da je delež obolelih za covid-19 pri najmlajših zelo nizek, čeprav nekateri znanstveniki menijo, da vloge otrok pri bolezni covid-19 še ne poznamo v celoti.
Po drugi strani nas razredčene učilnice v zimskih mesecih vsako leto spomnijo, da gripa rada napade mlade – na srečo le redko s težjimi oblikami.
Tako pri bolezni covid-19 kot pri gripi je za zajezitev širitve pomembno, da se izogibamo stikom z okuženimi - pri covid-19 toliko bolj, ker številni okuženi sploh ne kažejo bolezenskih znakov.
Obramba je preprosta, če je tudi dosledna
Sta si pa gripa in covid-19 vendarle v nečem podobna: proti obema je recept za občutno zmanjšanje tveganja razmeroma preprost, a zahteva dosledno izvajanje.
Spomnimo: pogosto in temeljito umivanje rok z milom in, kjer je le mogoče, toplo vodo, z nečistimi rokami se ne dotikamo oči, nosu in ust, izogibamo se stikom z obolelimi in ohranjamo razdaljo na javnih krajih, čistimo ter dezinficiramo površine in predmete, ki se jih v javnosti dotikamo.
13