Sobota, 9. 5. 2020, 13.52
4 leta, 5 mesecev
Veseli smo vsakega majhnega uspešnega koraka
Kdaj zares lahko pričakujemo cepivo proti covid-19?
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
4,67
23
Tudi če bi že danes vedeli, kakšno bi bilo učinkovito cepivo, to še ne bi pomenilo, da bi bilo kmalu na voljo za množično uporabo (fotografija je simbolična).
Dirka s časom, kot je že dolgo ni bilo: ves svet hrepeni po zdravilu ali cepivu, ki bi ustavilo ali vsaj obvladalo epidemijo virusne bolezni covid-19, ki je dodobra spremenila svet. Časovne napovedi so zelo različne – kaj od tega je preveč optimistično, kaj realistično, kaj pa preveč panično?
Že jeseni, čez najmanj eno leto, čez nekaj let, nikoli – vse smo že slišali kot odgovor na vprašanje, kdaj lahko pričakujemo zdravilo ali cepivo proti bolezni covid-19. Kdo ima prav?
Sto poti do želene rešitve, ki je še ne poznamo
Verjetno nikoli v zgodovini ni bilo tako veliko znanstvenih skupin in ustanov po vsem svetu vpletenih v iskanje enega samega zdravila. Po nekaterih ocenah je na svetu skoraj sto različnih dokaj samostojnih razvojnih smeri za cepivo – znanstveniki sicer poročajo o svojih dosežkih, a razvoj gre vendarle po ločenih poteh, zato je še bolj verjetno, da bo vsaj nekdo našel želeno rešitev.
Toda pot do zdravila, tudi ko temeljna znanost ugotovi prave učinkovine, je vse prej kot preprosta in hitra. Kar deluje v laboratorijih in na laboratorijskih miškah, ne bo nujno delovalo na ljudeh.
Ali imuniteta proti covid-19 sploh obstaja?
Poleg tega v tem trenutku nimamo nobenih dokazov, da bi pridobljena imuniteta dalj časa varovala pred (ponovno) okužbo z virusom, povzročiteljem bolezni covid-19. Vsekakor pa so pričakovanja in cilj, da bi cepivo zagotavljalo močnejšo obrambo kot zgolj naravna imuniteta.
Učinkovito cepivo bi moralo preprečiti okužbo pri vsaj štirih petinah cepljenih in za najmanj eno leto, raje pa dlje.
Nihče si ne želi nepreverjenega cepiva
Preden zdravilo ali cepivo prejme odobritev, ga je treba temeljito klinično preizkusiti. Zadnje, kar bi si želeli, je, da bi imelo zdravilo ali cepivo kakšne neželene ali celo škodljive stranske učinke, zato so potrebni temeljiti preizkusi, ki za pravilno in popolno vrednotenje zahtevajo čas.
Preden cepivo prejme odobritev za javno rabo, ga je treba temeljito preizkusiti. Nihče si ne želi cepiva z neželenimi ali škodljivimi stranskimi učinki.
Res je, da bi si zdravilo in cepivo vsi želeli imeti že včeraj, še raje pa prejšnji mesec ali leto, ampak nihče si ne more privoščiti (in tudi nihče ne želi prevzeti odgovornosti), da bi v promet spravil zdravilo, ki bi utegnilo imeti neželene učinke.
Odkritje preverjenega cepiva še ne pomeni njegove dostopnosti
Eno od pogostejših prepričanj v znanstvenih krogih je, da bi ustrezne učinkovine za cepivo lahko ugotovili v od 12 do 18 mesecih, a potem bo zaradi prej omenjenih razlogov treba počakati še veliko dlje, da bo takšno cepivo postalo dostopno v velikih količinah povsod po svetu.
Ne nazadnje bi bilo zelo zaželeno zagotoviti produkcijske zmogljivosti po vsem svetu, ki bi v dovolj kratkem času zadostile vsem potrebam ter vsem omogočile enako hiter in popoln dostop. Toda to bo velik izziv, ker tehnološka in kadrovska opremljenost za tako zahtevne naloge ni enaka po vsem svetu.
V tem trenutku po svetu poteka že nekaj več kot deset kliničnih preizkusov potencialnega cepiva (fotografija je simbolična).
Klinični preizkusi na ljudeh že potekajo
Toda nekatere znanstvene skupine verjamejo, da so pri tem prišle že daleč. V tem trenutku po svetu poteka že nekaj več kot deset kliničnih preizkusov potencialnega cepiva.
Raziskovalci britanske univerze Oxford pod vodstvom profesorice Sarah Gilbert so prvi v Evropi začeli preizkuse na ljudeh, predvidoma prihodnji mesec pa bo svoje preizkuse na ljudeh začela še ena britanska raziskovalna skupina, in sicer na londonski univerzi Imperial College, ki jo vodi profesor Robin Shattock.
Odkrili ahilovo peto koronavirusa
Spodbudne novice s te poti prihajajo tudi od drugod. Skupina znanstvenikov z inštituta za biokemijo IBC2 pri univerzitetni bolnišnici v Frankfurtu na Majni, ki jo vodi hrvaški raziskovalec Ivan Đikić, je poročala o odkritju šibke točke koronavirusa sars-cov-2, ki povzroča bolezen covid-19.
Rezultati odpirajo možnost terapevtske strategije z istočasnim ustavljanjem širitve virusa in krepitvijo imunskega sistema, je pojasnil Đikić.
Sočasna obramba na dveh frontah
Đikićeva skupina je v sodelovanju z znanstvenimi skupinami iz Münchna, Mainza in Freiburga v Nemčiji ter Leidna na Nizozemskem identificirala proteazo (encim, ki katalizira hidrolizo peptidnih vezi v proteinih) PLpro, ki jo virus sars-cov-2 uporabi za zadušitev imunskega odziva na virusni napad in mu tako pomaga pri prodoru v telo.
Farmacevtsko ciljanje te proteaze z inhibitorjem GRL-0617 lahko ustavi širjenje virusa in obenem okrepi protivirusno imunost v človeških epiteljiskih celicah (večinoma celice, ki pokrivajo notranje in zunanje površine telesa, kot so koža, črevo, požiralnik, dihala), ki so glavna vstopna točka za viruse v človeški organizem.
Našli tudi učinkovita protitelesa
Iz Nemčije prihaja še ena dobra novica: znanstveniki inštituta Helmholtz za infektivne raziskave so identificirali protitelesa, ki virusu sars-cov-2 onemogočajo prodor v celico.
Hrvaški znanstvenik Luka Čičin-Šain, ki dela na tem inštitutu, je za krajevni časnik Braunschweiger-Zeitung povedal, da "gre za jasen znanstveni preboj, ki nakazuje, da smo na pravi poti za razvoj zdravila za covid-19".
Čičin-Šain in njegovi kolegi so analizirali več kot šest tisoč protiteles, med katerimi jih je 750 kazalo neko reakcijo na koronavirus sars-cov-2.
Zdravilo za najtežje primere bi lahko imeli že jeseni
Nadaljnje raziskave, katerih končni cilj sicer ni cepivo, temveč zdravilo za bolnike s težjim potekom bolezni covid-19, v naslednjem koraku iščejo natančnejšo opredelitev učinkovitosti teh protiteles.
Iz Braunschweiga v Nemčiji prihajajo napovedi, da bi jeseni lahko imeli novo in učinkovito zdravilo za najresnejše primere bolezni covid-19 (fotografija je simbolična).
V Braunschweigu pričakujejo, da bodo najučinkovitejše protitelo lahko določili do sredine junija, kar bi omogočilo, da prvi bolniki ustrezno zdravilo prejmejo že jeseni. Načelo tega zdravila bi bila pasivna imunizacija s takojšnjim učinkom protiteles, ki odpravljajo potencial virusa, je pojasnil prof. dr. Stefan Dubel s tehnične univerze v Braunschweigu.
23