Nedelja, 26. 4. 2020, 15.46
4 leta, 6 mesecev
Zakaj nekateri oboleli niti ne vedo, da imajo covid-19, pri drugih pa se ta močno zaplete?
Dober imunski sistem je zaklad, predober pa prekletstvo
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
8,46
7
Medicina še vedno ne zna pojasniti ali napovedati, zakaj pri nekaterih bolnikih s covidom-19 poteka bolezen (skoraj) neopazno, pri drugih, teh je na srečo veliko manj, pa z najslabšim izidom. Glavno vlogo ima imunski sistem, a ta vloga ni vedo najboljša.
Imunski sistem je naš ščit pred napadi virusov, a ko ta deluje preveč vestno, lahko postane njegova sicer zelo dobronamerna obramba življenjsko ogrožajoča.
Vedno več je znanstvenih dokazov, da tudi do 80 odstotkov obolelih za covidom-19 ima le blage znake te bolezni oziroma jih sploh nima, pri preostalih pa je potek bolezni težji, v nekaterih primerih se konča tudi s smrtnim izidom.
Ravno ta odsotnost vidnih simptomov je za zdravnike najbolj zaskrbljujoča, saj stroka še nima vseh pojasnil, kajti oboleli so lahko tudi prenašalci.
Vsi mladi ne preživijo, vendar tudi vsi starejši ne umrejo
Načeloma velja, da mladi in sicer zdravi ljudje prebolijo covid-19 brez večjih zapletov ali celo vidnih znakov, medtem ko so starejši in tisti s pridruženimi kroničnimi boleznimi bolj izpostavljeni tveganju za zaplete.
A to vendarle ni dosledno pravilo –obstajajo namreč tako primeri mladih in zdravih, ki jih je covid-19 dokončno premagal, kot tudi starejših kroničnih bolnikov, ki so virus premagali.
Kaj je potem odločilnega pomena? Oglejte si v naslednjem videu,
Če imunskemu sistemu uspe že na začetku, zapletov ne bo
Dobro delujoč imunski sistem bo v obdobju inkubacije zmanjšal količino virusa v organizmu, predvsem v pljučih, kjer virus SARS-CoV-2, povzročitelj bolezni covid-19, povzroča največ škode.
Tudi ta virus, kot vsak drug, ne more preživeti zunaj človeškega telesa, zato se s svojo zunanjo ovojnico skuša pritrditi na proteinski receptor ACE2, ki ga običajno najdemo v pljučih, ledvicah, srcu in črevesju, so med drugim zapisali na poljudnoznanstvenem portalu The Conversation.
Obdobje inkubacije lahko traja do 14 dni, še vedno pa ni nujno, da se bodo tipični znaki bolezni sploh pojavili. Vsekakor pa je ravno imunski sistem ta, ki vpliva na to, po kateri poti v telesu se bo okužba širila ter ali se bo sploh širila, ali jo bo zajezili že v zgornjem delu dihalnih poti.
Dva gradnika imunskega sistema
Ravno ta zgornji del dihalnih poti, predvsem ovire, kot so koža ter membrane grla in nosu, so pomemben del našega prirojenega imunskega sistema. Ta del obrambe je praktično enak za vse virusne, bakterijske in druge toksične napade in deluje hipno, skorajda v vsakem trenutku.
Obstajajo tako primeri mladih in zdravih, ki jih je covid-19 dokončno premagal, kot tudi starejših kroničnih bolnikov, ki so celo po namestitvi v oddelkih intenzivne nege virus premagali.
Druga črta obrambe je prilagodljiva imunost, ki je veliko uspešnejša pri ponovnem spopadu z določeno okužbo, a zahteva nekaj časa za svoje oblikovanje.
Znanstveniki verjamejo, da določene genske variacije nekaterih ljudi imajo močan vpliv na to, kako resno bodo zboleli pred nekim virusnim napadom, predvsem na to, kako hitro bo prilagodljivi imunski sistem pravilno prepoznal virusni napad, in se nanj učinkovito odzval.
Splošno zdravje ima ravno tako pomembno vlogo pri zagotavljanju učinkovitosti prilagodljivega imunskega sistema.
Obramba v pljučih ima neželene stranske učinke
Učinkovit imunski sistem bo napad ustavil na vstopni točki – nos, grlo, oči. Če pa ga ne bo ustavil, se bo virusu morda uspelo premakniti do pljuč, kjer bo nadaljeval svoja prizadevanja za pritrditev na receptorje ACE2, od česar je odvisno njegovo preživetje. Količina virusa, ki pride v pljuča, gotovo vpliva na to, kako močni bodo znaki bolezni.
Količina virusa, ki pride v pljuča, gotovo vpliva na to, kako močni bodo znaki bolezni.
Imunski sistem bo nadaljeval svoje obrambno poslanstvo tudi pri napadih v pljučih, a takrat razmere ne bodo več tako preproste. Med spopadom imunskega sistema z virusom namreč nastajajo znatne količine tekočine, ki zapolnijo zračne mehurčke, zaradi česar je na voljo manj prostora za prenos kisika v krvni obtok in odstranjevanje odpadnega ogljikovega dioksida iz notranjih organov.
V tej fazi bolezni se pojavljajo simptomi pljučnice, kot so vročina, kašljanje z izcedki in zadihanost.
Intenzivna obramba povzroča "sesutje na bojišču" covida-19
Če pa je imunski odziv intenzivnejši ali traja dalj časa, pride do navala proteinov citokinov, ki uravnavajo delovanje tega sistema. Takšno stanje, čeprav ima obrambni značaj, povzroča tudi številna vnetja in poškodbe notranjih organov, kar vodi lahko tudi smrt.
Učinkoviti imunski sistem bo napad ustavil na vstopni točki – nos, grlo, oči.
Najpogostejši tovrstni zaplet pri bolezni covid-19 je, kakor tudi pri prejšnjih koronavirusih, ki so povzročali bolezni SARS in MERS, akutni respiratorni distresni sindrom (ARDS), katerega uničujoč učinek je onemogočanje preskrbe vseh notranjih organov s kisikom. Ravno ARDS je najpogostejši neposredni vzrok smrti bolnikov, ki so oboleli z boleznijo covid-19.
Tarča napada je pomemben branilec
Pri starejših je količina receptorjev ACE2 nižja in bi na prvi pogled kdo lahko pomislil, da je to dobro, saj se virus pri svojem uničevalnem pohodu veže ravno na te receptorje.
A ni tako, ker ravno ti receptorji imajo pomembno vlogo pri uravnavanju imunskega odziva, predvsem stopnje vnetja, zato je ravno nižja količina receptorjev ACE2 pri starejših pomemben dejavnik tveganja za resnejše zaplete pri bolezni covid-19.
Vedno več je znanstvenih dokazov, da tudi do 80 odstotkov obolelih za covidom-19 ima le blage znake te bolezni oziroma jih sploh nima.
Ravno zaradi tega je v nekaterih najresnejših primerih pomagala terapija, ki je zavirala delovanje imunskega sistema, so še zapisali na omenjenem portalu.
Hrepenenje po odgovorih in hitrih rešitvah
Okrog bolezni covid-19 je še vedno veliko vprašanj, na katera medicina še išče odgovore. Odnos med virusom in imunskim sistemom je zelo verjetno še veliko zahtevnejši, ravno to nepoznavanje vsega, pa povzroča nelagodnost, da še ne vemo vsega, in da ni enotnega mnenja, katera je najboljša obramba.
Pomembno pa je, da znanost še nikoli ni bila tako usmerjena v hitro iskanje rešitev, ki jih močno potrebujemo, predvsem v obliki cepiva.
Hitro je lahko hitro prehitro
Ob tem je velika odgovornost znanosti in regulatorjev, da pod pritiskom velikih pričakovanj za hitro rešitev ne bomo dobili nepreverjenih in potencialno škodljivih rešitev.
Majhno pokušino tveganja (pre)hitrih rešitev vidimo že pri poplavi raznih dezinfekcijskih sredstev, testov in zaščitne opreme, katerih učinkovitost ne le, da ni dokazana, temveč je tudi vprašljiva.
7