Petek, 10. 4. 2020, 18.01
4 leta, 7 mesecev
Mnoga vprašanja o novem koronavirusu še nimajo odgovora
Zakaj tudi mladi pristanejo na intenzivni negi, ko zbolijo za covidom-19?
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
2,74
8
Bolezen covid-19 se lahko zakomplicira tudi pri mlajših, a zdravih posameznikih, med katerimi bodo nekateri vendarle pristali na intenzivni negi. Zakaj so tudi med njimi težje oboleli, se sprašujeta stroka in javnost.
Med tistimi, pri katerih se bolezen covid-19 pojavlja v najtežjih oblikah ali se celo tragično konča, niso samo starejši in kronični bolniki. Kako bi lahko ugotovili, kaj vpliva na potek te zahrbtne bolezni?
Bolezen covid-19 spreminja svet. Še vedno smo v obdobju, ko še skušamo zajeziti prvi val epidemije in obvladati to bolezen, ki jemlje življenja, a za zdaj nimamo še množične rešitve, temveč le ukrepe za upočasnjevanje nepredvidljive epidemije.
Štiri petine jih ni imelo zapletov
V tolažbo nam je lahko, da približno 80 odstotkov obolelih premaga covid-19 brez večjih zapletov, in to tako kot kakšno resnejšo gripo - nekateri prebolijo celo tako, da niti ne vedo, da so oboleli.
Za javno zdravstvo in medicinsko znanost pa je velika težava, da še ne vemo in ne moremo napovedati, kdo bo med tistimi preostalimi približno 20 odstotki ljudi in kako hitro bodo ti obolevali ter zapolnjevali omejene zmožnosti sistema zdravstvene oskrbe. Iz te preostale petine pa bodo nekateri nujno potrebovali intenzivno nego in med njimi bodo nekateri le izgubili bitko za življenje.
Ena izmed večjih neznank o bolezni covid-19 je, zakaj so med obolelimi, ki zahtevajo intenzivno nego, in tistimi, ki jih bolezen premaga, tudi mlajši ljudje, celo takšni, ki pred tem niso imeli nobenih drugih zdravstvenih težav.
Zakaj torej nekateri imajo le blage znake bolezni (ali jih sploh nimajo), drugi pa se morajo boriti za življenje?
Genske variacije nas lahko izpostavijo ali varujejo
V iskanju odgovorov na to ključno vprašanje so znanstveniki združili moči pri ugotavljanju, ali na verjetnost razvoja resnejših znakov bolezni vplivajo genske variacije. Že prejšnje raziskave so namreč pokazale, da neke genske variacije lahko ustvarijo večjo občutljivost na okužbe, medtem ko druge krepijo zaščito pred njimi, je med drugim poročal ameriški časnik Wall Street Journal.
Tako so denimo pred več kot 20 leti ugotovili, da genska variacija CCR5 varuje pred okužbo z virusom HIV, profesor Jean-Laurent Casanova z univerze Rockfeller v New Yorku, najstarejši biomedicinski raziskovalni ustanovi v ZDA, pa je poročal o odkritju genskih variacij, zaradi katerih so nekateri občutljivejši na hujše oblike gripe, glivične bolezni in tuberkulozo.
Casanova ocenjuje, da bo med tistimi, ki bodo razvili težje znake bolezni covid-19 le en odstotek tistih, ki mlajših od 50 let in brez prejšnjih zdravstvenih težav, upa pa, da bodo izsledki raziskave pomagali tudi pri lažjem razumevanju poteka te bolezni tudi pri starejših (in) z drugimi kroničnimi težavami.
Geni nas zaznamujejo
"Geni do neke mere prispevajo k razlikam v skoraj vsaki lastnosti človeka," meni direktor Inštituta za molekularno medicino Finland v Helsinkih dr. Mark Daly.
"Obstoječe zdravstveno stanje in starost ne ponujata popolne razlage, zakaj imajo nekateri oboleli le blaga znamenja bolezni, medtem ko imajo nekateri življenjsko ogrožajoči potek bolezni," je še povedal.
Raziskali bodo številne parametre
Uspeh raziskave je odvisen od zadostnega števila vzorcev in združevanja prizadevanj znanstvenikov, je še poudaril Daly. Začetek je obetaven, kajti organizatorji projekta 23andMe so že pridobili dovoljenja za uporabo vzorcev DNA za namene te raziskave od približno štirih petin svojih več kot deset milijonov uporabnikov, ki so jim te poslali za druge namene.
Pomembno je tudi, da bodo v raziskavi sodelovali tako tisti, ki so bili testirani in bili pozitivni ali negativni kakor tudi njihovi družinski člani, četudi niso bili testirani. Preverjali bodo tudi razlike glede na (ne) testiranost kot tudi spremembe med samim potekom bolezni.
8