Torek, 12. 5. 2020, 4.00
4 leta, 5 mesecev
Nova raziskava: poletne temperature ne bodo pregnale virusa
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
8,50
17
Splošno prepričanje je, da se bo poleti zaradi višjih temperatur močno upočasnilo širjenje novega koronavirusa, kot se to zgodi na primer pri gripi. A poletje ne bo pregnalo virusa, pravi soavtorica nove raziskave, v kateri so preučevali povezanost podnebja s širjenjem novega koronavirusa.
V Katarju, bližnjevzhodni državi, kjer živi približno 2,7 milijona ljudi, so temperature že več kot mesec dni močno nad 30 stopinj Celzija, povzpnejo pa se tudi do 40 stopinj Celzija. Kljub temu v tej državi število okuženih raste za približno tisoč na dan. Od prvega zabeleženega primera konec februarja pa do danes se je okužilo več kot 22.500 ljudi, umrlo jih je 14.
Tako kot še v nekaterih drugih državah, tudi v Katarju visoke temperature niso upočasnile širjenja bolezni covid-19.
Tudi kanadska raziskava Univerze v Toronu, ki je bila objavljena v petek, kaže, da visoke temperature ne upočasnijo širjenja virusa. Raziskovalci so pod drobnogled vzeli 375.609 primerov v mesecu marcu na 144 območjih po vsem svetu. Poleg korelacije med podnebjem in širjenjem virusa so raziskovali tudi učinkovitost vladnih ukrepov.
"Podnebje ne igra nobene vloge"
Ugotovili so, da poletne temperature ne pomagajo v boju proti covidu-19, so se pa v boju proti koronavirusu za zelo učinkovite izkazali ukrepi za zajezitev epidemije, kot so na primer omejitve množičnih druženj, zapiranje šol in drugi ukrepi družbenega distanciranja.
"Države, ki so hitro zaprle šole, v povprečju dosegajo boljše rezultate kot države, ki tega niso storile, podnebje pa ne igra nobene vloge," je dejal vodja raziskave Peter Jüni in dodal, da je njihova raziskava pokazala, da toplejše vreme ne bi smelo biti dejavnik pri odločitvi o ponovnem odprtju šol.
Raziskovalci namreč niso našli nobenih dokazov, da so imele države, v katerih so bile marca visoke temperature, prednost pred državami s hladnejšim podnebjem, so zapisali v sporočilu za javnost.
V Singapurju kljub toplejšemu vremenu več okužb kot v Grčiji
Pri tem navajajo primer Grčije in Singapurja. Grčija je šole zaprla že štirinajst dni po prvem pozitivnem primeru in hkrati tudi prepovedala javna zbiranja. V Singapurju, kjer imajo toplejše in bolj vlažno podnebje kot Grčija, so prvi primer zabeležili januarja, šole pa so zaprli šele 8. aprila. Na vrhuncu izbruhov v posamezni državi je bilo v Singapurju okoli desetkrat več primerov kot v Grčiji.
"Poletje ne bo pregnalo virusa," dodaja soavtorica raziskave Dionne Gesink, ki poudarja, da so trenutno le protivirusni ukrepi tisti, ki upočasnjujejo epidemijo.
Rezultati so sicer raziskovalce presenetili. Izvedli so namreč predhodno študijo, ki je nakazovala, da bi temperatura zraka lahko zelo vplivala pri širjenju virusa. "Toda ko smo raziskavo ponovili v veliko strožjih pogojih, smo dobili ravno nasproten rezultat," pravi vodja raziskave Peter Jüni.
Vlažnost vpliva, a malo
So pa raziskovalci ugotovili, da lahko v boju proti virusu nekoliko pomaga vlažnost zraka. Kot pravijo, morda zato, ker aerosolne kapljice v vlažnem zraku hitreje padejo na tla, poleg tega virusni delci postanejo nestabilni v mokrem, težkem zraku. A kot podarjajo raziskovalci, vlaga v primerjavi s protivirusnimi ukrepi nima pomembne vloge.
Nekatere predhodne raziskave so sicer nakazovale, da bi toplo vreme lahko upočasnilo širjenje koronavirusa, kot je to običajno pri drugih respiratornih boleznih, na primer gripi.
A kot poudarja Peter Jüni, je pri gripi večina ljudi vsaj delno imuna, imuniteta se gradi, ko se ljudje cepijo ali bolezen prebolijo. "Ko se sezona gripe jeseni vrne, je to zaradi mutacij, ki omogočajo nov krog okužb, zaradi konca poletnih počitnic in morda zaradi hladnejšega vremena," pravi Jüni. V nasprotju z gripo pa novi koronavirus za širjenje ne potrebuje takšnih ugodnih pogojev, saj v populaciji ne obstaja imunosti nanj, še poudarja.
Poleti smo več zunaj
Pri zatonu virusnih obolenj v poletnih mesecih sicer pomembno vpliva tudi dejstvo, da ljudje v hladnejšem delu leta več časa preživijo tesno skupaj v zaprtih prostorih. Hkrati je človekov imunski sistem pozimi manj učinkovit, deloma zato, ker je manj sonca, ki pomaga pri proizvodnji vitamina D, je pred časom pisal Financial Times.
17