Sobota, 13. 4. 2019, 19.58
5 let
Prihajajo neizogibne spremembe za najbolj znani zemljevid sveta
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
8,16
Google Maps velja za največkrat uporabljano aplikacijo na pametnih telefonih, mesečno pa zemljevid uporablja več kot milijarda ljudi.
Aplikacija Google Zemljevidi oziroma Google Maps po angleško je daleč najbolj uporabljana storitev za iskanje poti na svetu, a Google z njo kljub temu, da ima Zemljevid milijardno bazo uporabnikov, v primerjavi s svojimi drugimi produkti zasluži razmeroma malo. To se bo zagotovo spremenilo v prihodnjih letih: Google namreč že kuje načrt, kako iz Zemljevida narediti stroj za tiskanje denarja.
Večina Googlovih osrednjih storitev, kot sta spletni iskalnik Google in YouTube, je uporabnikom na voljo brezplačno, a se morajo občasno srečati s kakšnim oglasom, na primer promocijami, ki zasedejo prvih nekaj mest na seznamu rezultatov iskanja, ali reklamo za pašteto, ki za nekaj trenutkov prekine videoposnetek na YouTubu.
Tako rekoč edina Googlova platforma, ki se lahko pohvali z milijardo uporabnikov, obenem pa ne vsebuje oglasov, vsaj takšnih ne, ki bi jih uporabniki opazili takoj oziroma bi jih lahko imeli za nadlogo, so Googlovi Zemljevidi (Google Maps). Uporabnika, ki išče najhitrejšo pot od točke A do točke B, v Zemljevidih še nikoli ni zmotil spontan pojav oglasa, ki ga sprašuje, ali je že kupil nove letne pnevmatike.
Kaj bo drugače?
Še vedno je sicer malo verjetno, da bi se takšno vsiljevanje oglasov v prihodnje dogajalo, saj se pri Googlu zavedajo, kako pomemben je Zemljevid z vidika praktičnosti in preprostosti uporabe za povprečnega uporabnika.
Po drugi strani pa je zelo mogoče oziroma skoraj zagotovo, da bodo uporabniki med iskanjem informacij v Zemljevidih začeli opažati več nekaterih sponzoriranih vsebin, je Googlove načrte za prihodnost pred kratkim razkril ameriški poslovni medij Bloomberg.
Finančni analitiki tudi opozarjajo, da so Zemljevidi kokoš, ki nese zlata jajca, a jih Google še niti približno ni začel pobirati.
Tisti, ki Zemljevide uporabljajo kot imenik restavracij, trgovin ali drugih ponudnikov storitev v bližini svoje lokacije, bi v prihodnje lahko naleteli na več predlogov, ki ne bodo ustrezali njihovim kriterijem, a se bodo vseeno znašli v ožjem izboru, ker bodo njihovi lastniki Googlu plačali za vidnejšo izpostavitev.
Glede na to, kako bo Google v prihodnosti spreminjal strategijo za monetizacijo Zemljevidov, bi lahko na razvrščanje lokalov po najboljši oceni morda lahko vplival znesek, ki ga bodo Googlu za boljšo izpostavljenost pripravljeni plačati njihovi lastniki.
Eden od mogočih uresničljivih scenarijev je tudi druga skrajnost, in sicer bi Zemljevidi uporabniku lahko samodejno predlagali lokacije v njegovi bližini, za katere bo glede na preostale podatke, ki jih je že zbral o njem prek drugih storitev (Gmail, iskanje Google, YouTube), presodil, da ga morda zanimajo. Pri tem bodo znova prednjačile lokacije, ki bodo Googlu plačale za izpostavljenost.
Na zemljevidu bodo v prihodnosti morda tudi gosteje posejane sponzorirane bucike, ki jih je Google razkril že leta 2016. Podobne bodo tistim, ki označujejo lokacijo, vendar bo v njih namesto ikone za restavracijo ali trgovino logotip podjetja, ki je zakupilo oglasni prostor, klik na buciko pa bo razkril oglas.
Googlov primer, kako delujejo promocijske bucike: klik na buciko, ki prikazuje logotip ameriškega trgovca Walgreens, razkrije trenutne izdelke v akciji.
Ali Google z Zemljevidi danes sploh kaj zasluži? Kako?
Google je samo z oglaševanjem v zadnjem četrtletju leta 2018 ustvaril 28,8 milijarde evrov prihodkov. Google sicer ni razkril, koliko so k tej številki prispevali posamezni produkti, a splošno znano je, da levji delež odpade na oglaševalske platforme AdSense, AdWords in AdMob, prek katerih se prikazujejo oglasi na spletu in na mobilnih napravah, ter spletno stran YouTube.
Zemljevidi so za Google danes sicer že postali milijardni posel, a se še zdaleč ne morejo primerjati s spletnim iskanjem ali YouTubom.
Prek aplikacije Zemljevidi medtem Google sicer že prodaja oglasni prostor, a še zdaleč ne v takšnem obsegu oziroma tako opazno kot v drugih storitvah, večinoma gre namreč za višjo izpostavljenost določenih lokacij.
Google podjetjem tudi prodaja infrastrukturo, na kateri si lahko sami zgradijo svoj zemljevid, oziroma jim po naročniškem modelu račun izstavi vsakič, ko število ogledov zemljevida doseže obračunsko mejo (ta znaša okrog pet evrov na 1.000 ogledov).
Preberite tudi:
