Sobota, 9. 3. 2019, 19.59
5 let, 1 mesec
Hoteli, potovanja in tesle: slovenski kriptomilijonar bogastva ne skriva
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
10
19
Nejc Kodrič (levo) in Damian Merlak (desno), ustanovitelja borze s kriptovalutami Bitstamp in uradno najbogatejša Slovenca, ki sta svoje premoženje ustvarila na krilih bitcoina.
Damian Merlak je začetnik najuspešnejše slovenske zgodbe v svetu kriptovalut. Leta 2011 je vkorakal v trgovino z računalniškimi deli in z nenavadnim nakupom pritegnil pozornost prodajalca Nejca Kodriča. Skupaj sta ustanovila Bitstamp, eno največjih borz s kriptovalutami na svetu, in se kasneje tudi uvrstila v sam vrh seznama najbogatejših Slovencev. Kodrič je danes še vedno na čelu Bitstampa, Merlak pa se je posvetil številnim drugim projektom.
Ko je Nejcu Kodriču prvič omenil bitcoin, je ta mislil, da ga Merlak vabi v piramidno shemo
Zgodba o slovenski borzi s kriptovalutami Bitstamp sega v leto 2011, ko je Damian Merlak pri Nejcu Kodriču - ta je takrat delal v trgovini z računalniško opremo - kupil dve najzmogljivejši grafični kartici in najcenejši procesor. Pojasnil mu je, da bo tak sistem uporabljal za tako imenovano rudarjenje kriptovalute bitcoin.
Merlak je oktobra 2012 na Twitterju objavil spodnjo fotografijo računalniškega sistema, s katerim je rudaril bitcoine. V 15 mesecih jih je pridobil 420, takrat pa so bili skupaj vredni okrog 4.000 evrov. Danes bi toliko bitcoinov lahko prodal za poldrugi milijon evrov, decembra 2017 pa kar za sedem milijonov evrov:
My #bitcoin miner stats. Running for 15 mnths, made ~420 BTC(4,039€). Equipment cost 1500€, electricity ~900€ = +1,639€ pic.twitter.com/T3TW88P5
— Damian Merlak (@damianmerlak) October 1, 2012
Kot je Merlak junija lani pojasnil v enem od intervjujev, je Kodrič najprej mislil, da mu predstavlja piramidno shemo, a zmoto sta hitro razčistila in se poglobila v tehnični vidik bitcoina.
Ta je bil v tistem obdobju ravno na pragu prve velike eksplozije cene, saj je v nekaj mesecih, do julija 2011, z enega dolarja zrasel na 31 dolarjev, zato sta se najprej odločila, da bosta poskusila zaslužiti z rudarjenjem bitcoinov.
Damian Merlak (levo) in Nejc Kodrič (v sredini) v družbi še enega prijatelja zdaj že davnega leta 2012, ko je bila borza s kriptovalutami Bitstamp še v plenicah.
Po tehtnem premisleku in analizi Mt. Gox, to je bila takrat največja borza s kriptovaluto bitcoin, sta kasneje sklenila, da bo ustanovitev lastne borze verjetno boljši posel.
Izračunala sta, da bi lahko samo s provizijami od menjav bitcoinov v evre in dolarje ter obratno na dan zaslužila več tisoč evrov.
Kot je januarja lani razkril Kodrič, sta do teh številk sicer prišla kasneje. V ospredju je bilo predvsem zanimanje za tehnologijo, na kateri temelji bitcoin. Fotografija je nastala leta 2013, in sicer na tehnološki konferenci TechCrunch Disrupt v Berlinu.
Začetni kapital: 1.000 evrov, dva prenosna računalnika, garaža in veliko časa
Merlak in Kodrič sta borzo s kriptovalutami z imenom Bitstamp ustanovila avgusta 2011. Podjetje je sprva delovalo iz garaže, njun začetni kapital je znašal 1.000 evrov, pri delu pa sta uporabljala dva prenosna računalnika in računalniški strežnik, na katerega sta postavila Bitstamp.
Do leta 2013 sta oba imela še redni službi, Bitstampu pa sta namenjala svoj prosti čas. Ko je bitcoin spomladi 2013 začel skokovito rasti in prvič presegel 200 ameriških dolarjev, sta sedež Bitstampa preselila v Veliko Britanijo.
Razlog za selitev na Otok je bila birokracija
Damian Merlak leta 2014 v prostorih Bitstampa v Kranju
"Davčno gledano razlike med Slovenijo in Veliko Britanijo sicer ni. Za podjetje je obdavčitev v Sloveniji kar v redu, sploh trenutno, ko je stopnja 18-odstotna. V Veliki Britaniji je davek na dobiček 22-odstoten, ampak tam vsaj imamo papir, na katerem piše, česa smo dolžni in česa nismo. Pri nas pa tavaš v temi in ne veš," je Merlak leta 2014 povedal za Slovensko tiskovno agencijo.
Leta 2016 sta Merlak in Kodrič sedež podjetja preselila še zadnjič, in sicer v Luksemburg. Aprila 2016 je Bitstamp pridobil tudi status organizacije za plačilni promet in postal prva borza s kriptovalutami z licenco za opravljanje finančnih storitev na svetu.
Bitstamp je danes najstarejša delujoča borza s kriptovalutami na svetu. Po zlomu Mt. Gox konec februarja 2014 je bil dolgo tudi borza s kriptovalutami z največjim prometom, potem pa so Bitstamp prehitele nekatere kitajske, južnokorejske in ameriške borze. Še vedno so največji na območju Evropske unije.
Bitstamp ju je spravil med najbogatejše Slovence
Rast cene bitcoina in drugih kriptovalut ter trije milijoni uporabnikov platforme Bitstamp so poskrbeli za to, da sta se Merlak in Kodrič leta 2017 prvič znašla na seznamu stotih najbogatejših Slovencev.
Na seznam se sicer nista zgolj uvrstila, temveč sta zasedla kar šesto (Merlak) oziroma osmo mesto (Kodrič). Vrednost njunega premoženja je bila ocenjena na 122 (Merlak) oziroma 112 (Kodrič) milijonov evrov.
Merlak in Kodrič sta nato oktobra lani prodala večino svojih lastniških deležev v Bitstampu, ki je dobil novega lastnika, belgijsko investicijsko družbo NHXM. Po prodaji podjetja sta zadržala visoki uvrstitvi na lestvici najbogatejših Slovencev za leto 2018: Merlak je na osmem mestu s 124 milijoni evrov, Kodrič pa na enajstem s 103 milijoni evrov.
Kodrič je še vedno šef Bitstampa, Merlak se je podal v druge projekte
Medtem ko Nejc Kodrič ves čas ostaja zvest Bitstampu, je Damian Merlak leta 2017 razvil novo platformo za trgovanje s kriptovalutami Tokens, posvetil pa se je tudi naložbam v nepremičnine.
V petek smo poročali, da bo z nakupom štirih propadajočih hotelov poskusil rešiti bohinjsko riviero, pred časom pa je na Gorenjskem kupil tudi že apartmajski kompleks in postal lastnik kmetijske gospodarske družbe, ki se ukvarja z živinorejo.
Damian Merlak, ki od leta 2017 živi v najeti hiši na Malti, je novembra 2017 za Planet TV pojasnil, da v nepremičnine vlaga zato, ker je to "finančno higienično". Dejal je, da se ne boji kolapsa trga kriptovalut, a je premoženje v vsakem primeru smiselno razpršiti. | Foto: Planet TV
Merlak na družbenem omrežju Instagram ne skriva, da je bogat
Kot je Merlak junija lani pojasnil v intervjuju za spletni portal Finančna šola, ne čuti potrebe po tem, da bi skrival to, da je milijonar.
"Nekateri s seznama najbogatejših Slovencev so do svojega premoženja morda prišli po čudnih poteh v 90. letih prejšnjega stoletja, zato se o njih oziroma o njihovem denarju v Sloveniji ne govori veliko, sam zase pa lahko povem, kje sem zaslužil vsak svoj cent," je dejal.
V nasprotju z Nejcem Kodričem, ki svoje zasebno življenje skriva precej dobro, Merlak predvsem na Instagramu, kjer mu sledi okrog 1.500 ljudi, kar pogosto objavlja fotografije, ki jih lahko vidi vsak.
Tesla S, prestižni električni avtomobil, ki ga je kupil, ko je zaslužil prvi milijon:
Na Malti, kjer živi od leta 2017:
Med obiskom tovarne Tesla Gigafactory v ZDA:
Silvestrovanje v Mehiki:
Delo iz hotela v Las Vegasu:
Preberite tudi:
19