Torek, 8. 12. 2020, 19.08
3 leta, 10 mesecev
Delo na domu med pandemijo in po njej
Pisarne ne bodo več tako polne kot pred pandemijo
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,33
Pandemija je močno povečala število delovnih mest, ki se izvajajo na domu.
Pred epidemijo je bilo delo od doma v Sloveniji redkost. Med epidemijo se je naenkrat pokazalo, da se lahko marsikaj enako uspešno naredi od doma, marsikaj pa še vedno ne. Kaj lahko pričakujemo po epidemiji?
Epidemija bolezni covid-19 je, dokler nimamo boljšega načina za boj proti njej, v trenutku med najvišje prioritete postavila ohranjanje razdalje in zmanjševanje stikov med ljudmi.
Nuja kot pospešek sprememb
Ker je veliko stikov prav na delovnih mestih, je tudi Slovenija, ki pred epidemijo sicer ni bila ravno vzor, kar zadeva prožnost dela in delovnih mest, odkrila, da nekatera delovna mesta odlično (in neredko tudi bolje) delujejo brez fizične prisotnosti delavcev.
Priznati je treba, da tak sklep ni bil posledica nekega miselnega premika, temveč predvsem gasilski odziv na epidemiološke razmere, ki so nas vse prisilile v odrekanja z namenom ohranjanja vsaj minimalnega delovanja javnega zdravstva.
Dve petini delovnih mest se je hitro preselilo na dom
Seveda je iluzorno pričakovati, da bi lahko vsa delovna mesta preselili v domačo pisarno, a je prav vsaka selitev iz pisarne v domače okolje, ki je seveda upravičena, pomemben prispevek k zajezitvi epidemije – predvsem dokler je to edino orodje za zmanjševanje stikov.
Toda tudi v državah, kjer so od nekdaj delu na domu bolj naklonjeni kot v Sloveniji, je pandemija okrepila delež tistih, ki delajo od doma. Analitiki ocenjujejo, da je med pandemijo delež tistih, ki v državah razvitega gospodarstva pretežni del svojih delovnih obveznosti zdaj opravijo od doma, poskočil na približno 40 odstotkov.
Mnenja so zelo deljena
Menja o tem, kaj se bo zgodilo z delom od doma, ko nam bo nekoč uspelo obvladati pandemijo, so zelo deljena. Čeprav mnoga podjetja, zlasti visokotehnološka, napovedujejo, da bo delo od doma ostalo norma tudi pozneje, in so skladno s tem svojim zaposlenim že ponudila nove modele dela, nekateri vodilni iz različnih razlogov temu niso naklonjeni.
Delo od doma so marsikje sprejeli predvsem zaradi epidemiološke nuje, zato zaradi stresnega okolja ob epidemiji ne pridejo do izraza vse prednosti takega načina dela.
Raziskava Enterprise Technology Research je na vzorcu 1.200 direktorjev informatike ameriških podjetij pokazala, da bi se v prihodnjem letu število tistih, ki svoje delo opravljajo izključno od doma, lahko še krepko povečalo in se približalo skoraj polovici vseh stalno zaposlenih. Skoraj polovica vprašanih, natančneje 48,6 odstotka, ugotavlja, da se je v njihovih podjetjih z uvedbo dela od doma produktivnost zvišala, na nasprotni strani pa 28,7 odstotka vprašanih meni, da se je produktivnost tako zmanjšala.
Delo na domu je med pandemijo zgolj premostitev
Toda nimajo vse raziskave podobno optimističnega pogleda. Raziskava Svetovnega gospodarskega foruma je pokazala, da 78 odstotkov vprašanih direktorjev meni, da delo od doma med pandemijo ne more nadomestiti običajne produktivnosti.
Razlogov za to sicer ne vidijo v delu od doma kot obliki dela, temveč v tem, da se je to uvedlo na hitro v sicer stresnem obdobju pandemije in da tisti z majhnimi otroki nimajo dovolj možnosti za usklajevanje dela od doma in varstva, ki ga zaradi pandemije večinoma ni.
Delo od doma ni za vsakogar in povsod
Ostaja tudi neizpodbitno dejstvo, da je delo od doma primerno predvsem za pisarniška dela in dela z visoko dodano vrednostjo – pa še to ne velja v celoti, ker kirurških operacij, ki jih nedvomno opravi samo nekdo zelo usposobljen, ravno tako ni mogoče opraviti od doma.
Vsekakor pa dela od doma ne morejo opraviti prevozniki, javne službe, vsi, katerih delovno mesto je vezano na konkreten stroj, laboratorij, proizvodni trak ali kakšen drug dejavnik, ki ga doma ni mogoče ustvariti.
Nekaterih poklicev preprosto ni mogoče opravljati na domu.
Velika razlika je tudi med potencialom za delo od doma v različnih delih sveta. V manj razvitih državah, kjer so omejene tudi komunikacijske in informacijske zmogljivosti, tega gotovo ni mogoče organizirati tako preprosto in učinkovito kot v razvitih državah.
Službeno življenje prekriva zasebno
Ravno zaradi teh izhodiščnih razlik obstaja resno tveganje, da bi intenziviranje dela od doma te razlike samo še poglobilo.
Vedno več ljudi tudi ugotavlja, da stalno delo od doma briše razliko med službenim in zasebnim življenjem – služba še lažje zajeda v zasebno življenje tudi zunaj običajnega delovnega časa.
Delo od doma ostaja, a najbrž ne vsak dan
Po pandemiji lahko pričakujemo, da bodo delovna mesta, ki jih je mogoče opravljati od doma, ohranila takšno obliko, a ne v takšnem obsegu, ki ga zdaj narekuje pandemija.
Anketa, ki so jo analitiki družbe McKinsey opravili na vzorcu 800 direktorjev velikih podjetij i vsega sveta, je pokazala, da jih 38 odstotkov pričakuje, da bodo njihovi zaposleni po pandemiji delali od doma en ali dva dni v tednu, delež tistih, ki pričakujejo, da bodo njihovi zaposleni delali še naprej od doma tri dni v tednu ali več, pa je 19 odstotkov.
Več dela na domu po pandemiji bo spremenilo tudi prometne tokove in podobo mest, zlasti v poslovnih predelih mest.
Širši družbeni učinki dela od doma
Tudi hibridni model dela od doma, torej del od doma in del na delovnem mestu, bo imel dalekosežne posledice na ravni cele družbe. Manj ljudi v prometu bo spremenilo mestne podobe in nepremičninski trg, tudi zato, ker bodo podjetja lahko manjšala svoje pisarniške prostore.
Manj delavcev na delovnih mestih bo posegalo tudi na storitvene dejavnosti – za začetek bo toliko manj ljudi vsak dan iskalo malico sredi delovnega dneva. Mestna središča, kjer prevladujejo poslovne stavbe in je stanovanj malo, bodo še bolj prazna.
Za iskalce stanovanj, ki so velikokrat v iskanju primernejše službe rinili v večja mesta (že Ljubljana in Maribor pri tem nista izjemi), je to morda celo dobrodošla novica, a podobe, ki jih že zdaj vidimo v velemestih, kot so New York, San Francisco ali Frankfurt, nazorno nakazujejo to smer.
Veliki razkoraki med delodajalci in zaposlenimi
Zelo velike so tudi razlike med pogledi delodajalcev in zaposlenimi o pripravljenosti na delo od doma, razkriva raziskava IBM-ovega inštituta za poslovne vrednote.
Medtem ko 74 odstotkov delodajalcev meni, da svojim zaposlenim pomagajo pri pridobivanju znanj za nove oblike dela, je enakega mnenja le 38 odstotkov zaposlenih. Približno enak razkorak (80 in 46 odstotkov) je pri prepričanju, ali delodajalec spodbuja fizično in emotivno zdravje svojih zaposlenih ter pri prepričanju (86 odstotkov pri delodajalcih in 51 odstotkov pri zaposlenih), ali imajo podjetja jasne smernice in pričakovanja za delo od doma.
