Naj se prožnost dela ne prelevi v zatiranje zasebnega

Z napredkom telekomunikacijskih in računalniških tehnologij se pojavljajo tudi nove možnosti organiziranja dela, ki tako ni več izključno vezano na prostore delodajalca. Tradicionalne teorije, ki delo vežejo izključno na prostor pri delodajalcu, zastarevajo, saj je mogoče delati in ustvarjati od doma, v parku, ob kavi, v kateremkoli delu dneva.

Po nekaterih ocenah analitikov v velikih korporacijah po svetu delo na daljavo predstavlja že skoraj desetino vsega opravljenega dela, pri srednjih in majhnih podjetjih pa se ta delež giblje že okoli četrtine. Toda ali je to tehnološko razkošje res samo pomoč za prožno in učinkovito delo ali je hkrati tudi velika grožnja za brisanje meja med zasebnim in poslovnim življenjem oziroma podrejanje zasebnega življenja?

Na to in druga vprašanja so odgovarjali udeleženci okrogle mize Ustvarjanje kjerkoli – priložnost ali past, ki je potekala v okviru današnjega predstavitvenega dneva projekta Ustvarjam kjerkoli. Projekt vodita Microsoft Slovenija in Zavod Ypsilon, partnerja pa sta Telekom Slovenije in Mestna občina Ljubljana.

Mera za storilnost so dosežki, ne ure na kartici

V slovenskem Microsoftu, kjer je delo na daljavo del poslovne kulture, so prepričani, da to omogoča večjo prožnost zaposlenim. "Sodelavec iz Domžal lahko zjutraj začne delati doma v pižami in potem pride v Ljubljano kakšno uro pozneje, ko na poti iz Štajerske v Ljubljano ni več jutranjih zastojev," je primer povedala generalna direktorica družbe Microsoft Slovenija Biljana Weber.

Toda delo na daljavo, je obenem opozorila, še ne pomeni, da zaposleni sploh ne bi prihajali v pisarno, saj je tudi timsko delo pomembno. "Storilnosti ne merimo z urami na delovnem mestu, temveč z doseženimi rezultati," je še povedala.

Prepričana je, da je pri delu na daljavo treba biti discipliniran in si vzeti čas zase, ker se lahko pri tej obliki dela meja med zasebnim in službenim zelo hitro zabriše: "Delo na domu ni osem ur v pisarni in nato še štiri ure doma, temveč štiri ure doma namesto štirih ur v pisarni." Za razumevanje tega morata biti poslovna kultura in kultura zaposlenih, zlasti vodilnih, na primerni ravni, je še opozorila.

Rutina zavira ustvarjalnost

Nekdanji minister za delo, danes profesor na ljubljanski fakulteti za družbene vede, Ivan Svetlik prav tako verjame v delo na daljavo, če so udeleženci in njihovi vodilni ustrezno usposobljeni zanj in ga razumejo.

"Najbolj ustvarjalno delo je, ko se rešiš rutine," je povzel svoje izkušnje z ministrstva in spomnil na projekt Družini prijazno podjetje, ki so ga razvili v času njegovega ministrovanja in katerega osnovne misli se ujemajo s pobudo Ustvarjam kjerkoli. Prožni delavniki namreč (vsaj v teoriji) omogočajo, da se ljudje lahko posvetijo družini, kadar je to potrebno; s togim osemurnim delavnikom, na primer, nekdo, ki se vozi v službo v drug kraj, ne bi utegnil otroka zjutraj oddati v vrtec in ga po osmih ali devetih urah tam pobrati.

Svetlik je s ponosom spomnil, da je bilo od vseh ministrstev prav njegovo (verjetno) edino, ki je bilo naklonjeno prožnejšim oblikam dela, ki niso nujno vezane na "štempljanje" na delovnem mestu.

Nekoč so mladi menjali zgolj službe, danes menjamo tudi poklice

Novi časi narekujejo nove prijeme, je prepričan rektor ljubljanske univerze Radovan Stanislav Pejovnik: "Ko sem diplomiral pred leti, sem se že zavedal, da bom večkrat zamenjal službo – in sem jo, a danes mladi vedo, da bodo verjetno morali na svoji poklicni poti zamenjati tudi poklic." Čeprav podpira ustvarjanje kjerkoli, opozarja, da nekaterih delovnih mest, predvsem v proizvodnji, ni mogoče izvajati zunaj prostorov delodajalca.

Prav tako Pejovnik ne verjame v študij na daljavo. "Določene stvari je pač treba delati v skupini," opozarja Pejovnik, ki vendarle ne dvomi o pobudah, kot je Ustvarjam kjerkoli, in jih podpira. "To, da take pobude prihajajo od mladih, dokazuje, da razumejo spreminjajoče se čase."

Partner projekta je tudi Telekom Slovenije

Telekom Slovenije v projektu Ustvarjam kjerkoli sodeluje kot partner, kjer predstavlja vsa potrebna orodja za poslovanje in ustvarjanje, ki nista prostorsko ali časovno omejeni. Na svoji stojnici ob predstavitvenem dnevu projekta so mimoidočim predstavili predvsem ponudbo Instant Internet – tako pakete kot tudi naprave, ki v kombinaciji z zanesljivim in zmogljivim omrežjem Mobitel omogočajo ohranjanje zasebnih in poslovnih stikov skoraj povsod po državi.

Projekt Ustvarjam kjerkoli se nadaljuje. Strokovni direktor Zavoda Ypsilon Žiga Vavpotič pravi, da vse do takrat, dokler večina slovenskih podjetij ne bo razumela in pravilno izvajala prožnih oblik dela, ki jih omogočajo sodobno računalništvo in telekomunikacije. Pot bo zagotovo še dolga.