Petek, 10. 3. 2017, 18.17
7 let, 2 meseca
Bo kmalu konec enega največjih računalniških zavezništev zadnjih desetletij?
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
3,90
1
Proizvajalec računalniških mikroprocesorjev Intel in računalniški velikan Microsoft sta bila svojčas kot rit in srajca. Koaliciji podjetij, ki se na nobenem velikem tehnološkem dogodku nista pojavili eno brez drugega, so rekli Wintel (združek besed Windows in Intel). A zavezništvo Wintel se v zadnjih letih krha, zadnja Microsoftova poteza bi lahko bila kaplja čez rob. A to za nas uporabnike morda ni slaba stvar.
Fotografija iz leta 2001, ki morda najbolje povzame zlato obdobje partnerstva med Microsoftom in Intelom. Bill Gates, ustanovitelj in nekdanji predsednik Microsofta, ter nekdanji direktor Intela Andy Grow se družita ob več generacijah osebnih računalnikov. V sredini novejši prenosniki, ki jih poganjajo procesorji Intel, nameščeno pa imajo Microsoftovo programsko opremo Windows.
Intel in Microsoft sta v zadnjih dveh desetletjih praktično sama zgradila osebni računalnik, kakršnega poznamo danes. Prvi je prispeval mikroprocesorje, drugi operacijski sistem Windows, ki jih je znal izkoristiti. Na trgu so bili sicer prisotni tudi drugi igralci, a so do danes praktično vsi že pozabljeni, obdržala sta se le AMD in Apple.
Wintel, kot so mnogi rekli sodelovanju Microsofta in Intela, je na trgu zaradi uspešnega združevanja najboljših prvin obeh podjetij (pa občasno tudi podlih igric, kot smo pisali tukaj) ustvaril monopol.
Microsoftovi Windowsi na področju operacijskih sistemov za osebne računalnike praktično nimajo tekmeca (vir), enako velja za Intel in trg računalniških procesorjev (vir).
Tile nalepki smo lahko v zadnjem desetletju videli na ogromno prenosnih (pa tudi namiznih) računalnikih.
Za začetek konca zavezništva je kriva mobilna industrija
Simbioza tehnoloških gigantov se je začela krhati v začetku tega desetletja, ko je Microsoft oznanil, da bodo njegove prihajajoče tablice z operacijskim sistemom Windows RT poganjali procesorji z arhitekturo ARM in ne Intelovi mobilni procesorji.
Tablični računalnik Microsoft Surface s procesorjem ARM je bil kar velik udarec za Intel, ki je potihoma računal na to, da bo prek Microsoftovih novih naprav širil glas o svojih procesorjih za mobilne naprave Intel Atom.
Intel je Microsoftu takrat rokavico vrgel tako, da je svoje procesorje Intel Atom ponudil proizvajalcem mobilnih naprav, ki jih je poganjal operacijski sistem Android. Tega razvija Google, danes eden Microsoftovih glavnih tekmecev na trgu operacijskih sistemov (upoštevajoč vse naprave, ne le osebne računalnike).
Bo oblak kaplja čez rob?
Procesorji ARM so se v središču pozornosti znova znašli ta teden. Microsoft je v sredo v Silicijevi dolini namreč namignil, da bo v prihodnosti v strežnike, ki so temelj njegovega računalniškega oblaka Windows Azure, sčasoma začel vgrajevati procesorje ARM. Zdaj še Intelove.
Intel ima na področju proizvodnje in prodaje procesorjev za strežniške računalnike trenutno izreden monopol. Obvladuje namreč kar 99 odstotkov trga (vir), njegove največje stranke pa so Microsoft, Amazon in Google.
Ker ima Intel monopol, to pomeni, da ima več svobode pri oblikovanju cen. Intel lahko svojim največjim odjemalcem procesorje prodaja drago, saj ni tekmeca, ki bi izzval kakovost njegovih strežniških procesorjev in posledično tudi njegove cene.
Strokovnjaki po poročanju tehnološkega medija Wired menijo, da je Microsoftov namig o selitvi strežnikov na arhitekturo ARM zvijanje roke Intelu, da bi se s proizvajalcem čipov lažje dogovorili za cene prihodnjih odkupov procesorjev.
Nekaj podobnega je pred kratkim storil tudi Google, ki je pred letom in pol oznanil, da bo Intelove procesorje v svojih strežnikih zamenjal s procesorji OpenPower, ki jih proizvaja IBM, še en računalniški velikan. A Google je še vedno peti največji kupec Intelovih procesorjev za strežnike, pri čemer je treba poudariti, da Google v nasprotju z Microsoftom ali Amazonom teh procesorjev ne vgrajuje v strežnike, ki jih nato prodaja naprej, temveč jih ima izključno za lastno uporabo.
A načrtom Microsofta za zmanjšanje odvisnosti od Intela se lahko proizvajalec mikroprocesorjev za zdaj le smeji.
Selitev na ARM bo za vse vpletene še nekaj let nesmiselna, saj ima Intel v primerjavi s proizvajalci procesorjev ARM na strežniškem področju gromozansko prednost. Njegova tehnologija je namreč posebej prirejena potrebam Googla ali Microsofta, v primerjavi s proizvajalci procesorjev ARM pa se mu nikomur tudi ne bo treba dokazovati.
Microsoft ima tukaj še eno težavo, in sicer da na večini svojih strežnikov še vedno poganja operacijski sistem Windows, procesorji ARM pa se zelo dobro razumejo z odprtokodnim operacijskim sistemom Linux.
Saj ne, da je Microsoft tukaj čisto nepripravljen, navsezadnje uporabnikom strežnikov Azure kot alternativo Windowsom že nekaj časa ponuja tudi Linux. A Google in Amazon sta na Linux popolnoma presedlala že zdavnaj.
Kaj bi se lahko zgodilo, če bi Microsoft vendarle uresničil napoved in obrnil hrbet Intelu
Intel bi izgubil eno najboljših strank, s tem pa tudi precejšnji delež prihodka iz prodaje strežniških procesorjev. Če ne bi želel na račun odhoda Microsofta ustvarjati izgube, bi moral znižati cene svojih čipov.
Tu bi morda lahko pridobil navaden uporabnik, ki ga strežniške bitke ne zanimajo, v svojem osebnem računalniku pa rad sliši brneti Intelov procesor.
Intel se po izgubljeni dohodek namreč najverjetneje ne bi mogel obrniti na mobilni trg, saj imajo proizvajalci procesorjev ARM tam že neulovljivo prednost, zato bi ga lahko iskal na trgu osebnih računalnikov in znižal cene svojih procesorjev.
Intel ima na trgu procesorjev za osebne računalnike danes več kot 80-odstotni tržni delež, AMD, njegov največji tekmec, pa manj kot 20-odstotnega.
To bo morda tako ali tako moral storiti. Njegov največji tekmec na tem področju, AMD, je pred kratkim namreč izdal novo generacijo procesorjev za osebne računalnike (Ryzen), ki ponujajo odlično zmogljivost, obenem pa so nekajkrat cenejši od Intelovih.
1