Nedelja, 2. 1. 2022, 5.34
1 leto, 12 mesecev
Utišati Boruta Štruklja!
Izhod je v cepljenju, je francoski predsednik Emanuel Macron, ki je od Janeza Janše prevzel vodenje Sveta Evropske unije, pozval Francoze tik pred novim letom in opozoril, da k svobodi spada odgovornost, državljanske dolžnosti pa so pred pravicami. Predsednik vlade Janša je podobno zapisal pred tem v pismu vsem državljanom. A pri nas so bolj kot poziv k cepljenju odmevali pomisleki opozicije, ali premier sme uporabiti naslove svojih državljanov, da bi jih opozoril na tveganja in pozval k odgovornemu ravnanju. To je takoj začela preverjati informacijska pooblaščenka Mojca Prelesnik. Zaradi groženj in celo fizičnega napada pa je, da bo poslej molčal, napovedal Borut Štrukelj, ki je zadnje leto potrpežljivo pojasnjeval položaj in razkrinkaval neumnosti, ki so jih širili proticepilci in zagovorniki norih teorij, kako je virus zarota marsovcev ali česarkoli že.
Odločitev Štruklja je strašljivo sporočilo ob vstopu v novo leto. Če bodo pametni ljudje obmolknili zaradi groženj, se bo še bolj slišalo bedake in nazadnje nam bodo "norci" še zavladali. Vstopamo v volilno leto. Je pa to, da se Štrukelj umika, precej razumljivo po fizičnem napadu in položaju, ki ga je opisal tako: "Dnevno dobivamo grožnje prek telefonov, elektronske pošte in v živo. Tudi grožnje s smrtjo."
Štrukelj se je v težkem času izkazal kot velik mož, ki je poskušal skupnosti po svoji najboljši moči pomagati s svojim znanjem in človečnostjo.
Alternativa znanosti je kamena doba
Znanost ni vsemogočna, a alternativa je kamena doba. Kot urednik sem Štruklju hvaležen, da je, ko sem ga za to prosil, skoraj čez noč napisal kolumno, ko je po cepljenju umrla Katja, kar je pretreslo skupnost. To je storil, čeprav ni bilo lahko in mu je vzelo kar nekaj prostega časa, ki ga nima veliko.
Ernest Petrič: "Iz nekih političnih razlogov se je mesece a priori nasprotovalo vsakemu ukrepu vlade, namesto da bi se pogovarjali, kako doseči najučinkovitejše ukrepe." Za kolumno je zavrnil vsako plačilo in povedal, da je to njegov prispevek skupnosti. Javnemu dobru. Z napihovanje tragičnega primera smrti Katje, ki so ga kot svojo osrednjo zgodbo uporabili ljubljanski vstajniki "proti diktaturi" ukrepov proti širjenju covid-19 in najbolj skrajni del "kul intelektualcev" je bil političen cilj: udariti po vladi. A hkrati so širili nezaupanje v cepljenje in znanost. Bili so uspešni. To dogajanje, ki je širša značilnost naše politike, je v intervjuju pred tednom nekdanji predsednik ustavnega sodišča in ugledni diplomat Ernest Petrič opisal tako: "Mislim, da je to, o čemer zdaj govorim, največji problem te države. Izključevanje, pomanjkanje dialoga, sovražnost in to, da se vse spolitizira, celo spopadanje s tem nesrečnim virusom. Iz nekih političnih razlogov se je mesece a priori nasprotovalo vsakemu ukrepu vlade, namesto da bi se pogovarjali, kako doseči najučinkovitejše ukrepe. No, zdaj se je začelo mogoče to malce spreminjati. Vidim neke lastovke, ki morda napovedujejo pomlad." Petrič je bil morda preveč optimističen. A ljudje preprosto potrebujemo tudi upanje.
To, da jim je Štruklja z grožnjami in celo nasiljem uspelo povsem utišati, je zmaga neodgovornosti nad interesi skupnosti. Kamene dobe nad svobodo. Zmaga tistih, ki so na plakate v Ljubljani že pred dobrim letom kot svoj cilj pisali smrt. Kampanje smrti takrat večina medijev ni obsodila in zdelo se je, da so številni mediji in novinarji celo neposredno povezani s protesti, za katerimi je bila levica po izgubi oblasti, ki ji je zagotavljala velik vpliv na medije. Na RTVS so si vpliv zagotovili kar neposredno in nič skrito. V programskem in nadzornem svetu največji opozicijski stranki SDS še simboličnega zastopstva niso dodelili, ki bi ga po zakonu morali. Raje so iz LMŠ in SD sami sebi dodelili dodatne sedeže in s tem več vpliva na poslovanje in uredniško politiko RTVS v pomembnem času, ko se bližajo volitve.
Zadnje tedne, ko je državni zbor ponovno izbiral člane nadzornega in programskega sveta in drugačna večina ni potrdila kandidatov LMŠ, SD in Levice, pa je bil v parlamentu velik kraval. Slišali smo, da je konec pravne države, bile so obstrukcije, napovedani so celo sodni spori. In to od tistih, ki so sami ravnali na način, ki ga zdaj, ko je doletelo njih same, na vso moč kritizirajo.
Kako se reče takšnemu ravnanju? Hipokrizija? Hinavščina? Kratkovidna politika majhnih strank?
Tanka meja med novinarstvom in propagando
Kralj je odstopil, ko se je razvedelo, da je pritiskal, da bi nekdanji šef računskega sodišča Igor Šoltes postal direktor državnega uradnega lista. Zelo vroče pa je seveda zaradi tega, ker bo to, kdo ima več vpliva na medije, pomembno v letu kar trojih volitev. S plačanimi oglasi zaradi izjemno ostrih omejitev in nadzora izvedbe kampanj ni mogoče doseči veliko. Oglasom pa ljudje tudi ne verjamejo preveč. To, da so možnosti medijev pri oglasnih sporočilih omejene, se je pokazalo na prejšnjih volitvah, ko so mediji Martina Odlazka mimo zakona Marjanu Šarcu podarili oglase v vrednosti več kot desetine vrednosti njegove celotne kampanje. Volitve je izgubil. Razvedelo pa se je, ker Branko Kralj, ko so revizorji ugotovili "nepravilnost", ni bil pripravljen priznati, da so dobili, česar ne bi smeli, in nakazati skoraj sedem tisoč evrov v dobrodelne namene. Več o tem lahko preberete tukaj: ODLAZKOVA PODJETJA NEZAKONITO FINANCIRALA KAMPANJO ŠARCA...
Kralj je pozneje odstopil kot generalni sekretar LMŠ, ko se je razvedelo, da je pritiskal, da bi nekdanji šef računskega sodišča in evropski poslanec Igor Šoltes postal direktor državnega uradnega lista.
Koliko oglasov se sme objaviti in financirati volilne kampanje, je močno regulirano, omejeno in nadzorovano. Namesto oglasnih vsebin se zaradi tega "kupuje" celotne medije, ki pomagajo z novinarskim delom. Težava je tudi pri tem: ljudje tudi medijem ne verjamejo preveč in točno vedo, da ni vsaka novica ravno resnica. Z levico povezani tajkuni Stojan Petrič, Bojan Petan in Martin Odlazek nadzirajo praktično celoten tisk in večji del trga radijskih postaj. Pri televizijah pa poteka spopad za drobtinice, s katerim se prikriva večje dogajanje.
Spomnimo se časov vlade Marjana Šarca in močne medijsko podprte kampanje političnega aktivista Domna Saviča, da podjetja ne bi smela oglaševati v Novi24TV in v Demokraciji, ki sta bili kritični do Šarčeve vlade, in celo pisma takratnega premierja, ki je direktorje pozival k premisleku, kaj financirajo. Hkrati so z leve sprožali preiskave o domnevnem financiranju "iz tujine". Največjo komercialno televizijo POPTV pa so zalivali z denarjem.
Po odstopu Šarca z oblasti se jim je splačalo. Še vedno se jim.
Zadnji teden smo lahko spremljali, kako iz medijev Martina Odlazka sprožajo razpravo, kako bi naj finančni palček med televizijami, to je Nova24TV, menda dobival preveč denarja.
Gre za enako hipokrizijo in hinavščino kot pri strankah, ki so v preteklosti za lastne koristi goljufale, ko predstavnikov največje desne stranke niso izvolili v programski in nadzorni svet RTVS, danes pa na vso moč protestirajo, ko se jim je lastno ravnanje maščevalo in so sami zdaj brez. Ko je njih doletelo, kar so prej sami počeli drugim.
Povsem enako velja za medije. V pametnih družbah oblasti skrbijo za konkurenco v medijskem prostoru. Položaj, ko je ena stranka, šlo je za komunistično predhodnico SD Tanje Fajon, obvladovala praktično vse medije, smo v prejšnjem totalitarnem sistemu že okusili. Ukinjanje nazorske raznolikosti je vračanje v tiste čase, je kratkovidno in slabo za državo. V jamo, ki jo koplješ drugim, prej ali slej sam padeš. Kot so LMŠ, SD in Levica pri predstavnikih državnega zbora v programskem in nadzornem svetu RTVS. Predvsem pa monopoliziranje škodi državi. Golobi, ki se redijo na državnih poslih, niso koristni za vse.
Sam sem bil kritičen, ko so z leve ravnali nespodobno in izključevali kandidate SDS za nadzorni in programski svet RTVS, in menim, da je škoda, ker zdajšnja koalicija ni ravnala bolje. A ko te kača že piči, najbrž postaneš previden.
Če izpustimo te nizkotnosti, pa nas pred pravim predvolilnim spopadom, tako kažejo vsi podatki, v naslednjih tednih najbrž čaka nov hud udarec epidemije, ki je Francijo, Veliko Britanijo in vrsto drugih evropskih držav že zajel. Čeprav so Štruklja utišali, so dejstva preprosta. Dodatno tretje cepljenje, kot kaže študija na vzorcu več kot pol milijona sodelujočih v Veliki Britaniji, je po dveh tednih od cepljenja skoraj 90-odstotno učinkovita zaščita, da okuženi ne končajo v bolnišnici. Dodatno cepljenje je modra odločitev, ker se učinkovitost prejšnjih cepljenj pri zaščiti proti omikronu s časom znižuje. Dvakratno cepljenje je 72-odstotno učinkovito, a po 25 tednih ta delež upade na 52 odstotkov. V Izraelu so zaradi tega posebej občutljive cepili tudi že s četrtim odmerkom.
Pri nas smo ubrali drugo pot. Utišali smo Boruta Štruklja.
185