Petek, 12. 6. 2026, 6.48
1 mesec, 1 teden
Norveška želi zgraditi prvi ladijski predor na svetu
Prvi takšen na svetu: velike ladje bodo namesto okoli rta plule skozi goro
Namesto okoli nevarnega rta bodo velike ladje v prihodnje plule kar skozi goro – Norveška se pripravlja na gradnjo prvega ladijskega predora na svetu, skoraj 1,8 kilometra dolgega inženirskega projekta, ki bo omogočil varnejšo plovbo na enem najzahtevnejših morskih območij v Evropi.
Norveška se pripravlja na začetek enega najbolj nenavadnih infrastrukturnih projektov na svetu. Na zahodni obali države naj bi v začetku leta 2027 začeli graditi predor Stad Ship, prvi predor na svetu, skozi katerega bodo lahko plule tudi velike morske ladje.
Projekt je po letih političnih razprav in večkratnih podražitvah znova dobil zeleno luč, njegov glavni namen pa je povečati varnost plovbe na enem najzahtevnejših morskih območij v državi.
Izogibanje plovbi okrog nevarnega rta Stad
Predor bo zgrajen na polotoku Stadlandet, okoli katerega ladje danes plujejo v izjemno zahtevnih vremenskih razmerah. Območje rta Stad velja za eno najnevarnejših pomorskih poti na Norveškem, saj ga pogosto prizadenejo močni vetrovi, visoki valovi in hitre vremenske spremembe. Namesto plovbe okoli izpostavljenega rta bodo lahko ladje v prihodnje preprosto zaplule skozi predor, izkopan skozi goro.
Predor bo dolg med 1,7 in 1,8 kilometra, širok pa kar 37 metrov. Skozenj bodo lahko plula plovila, dolga do okrog 140 metrov in s skupno maso do 16 tisoč ton, kar pomeni, da bo primeren tako za večje tovorne ladje kot tudi za potniške trajekte in turistične ladje.
Po navedbah norveške obalne uprave Kystverket podobnega objekta na svetu še ni. Čeprav obstajajo številni cestni, železniški in plovni predori, še nikjer niso zgradili predora takšnih dimenzij, namenjenega neposredno velikim ladjam za plovbo po odprtem morju.
Devet let razprav o stroških gradnje
Pot do gradnje je bila dolga. Norveški parlament je projekt načeloma odobril že leta 2017, nato pa so sledile številne razprave o stroških. Prvotne ocene so znašale okoli pet milijard norveških kron, kasneje pa so se povzpele celo nad devet milijard kron. Še maja letos je finančni minister Jens Stoltenberg predlagal, da bi denar raje namenili vzdrževanju obstoječe infrastrukture, vendar je vlada po dodatnih pogajanjih vendarle potrdila projekt.
Končni finančni okvir znaša 8,6 milijarde norveških kron oziroma približno 782 milijonov evrov. Če bo šlo vse po načrtih, se bo gradnja začela v začetku prihodnjega leta. Norveški parlament bi moral proračun za gradnjo dokončno potrditi sredi tega meseca.