Petek, 12. 6. 2026, 4.00
1 mesec, 1 teden
Mosad ne bo popuščal. To bo boj na življenje in smrt.
Mosad naj bi imel poseben oddelek, ki se ukvarja samo z načrti za strmoglavljanje vladavine islamistov v Teheranu.
Izraelci se verjetno ne bodo odpovedali načrtu za zrušitev islamske oblasti v Teheranu. Izraelska obveščevalna služba naj bi imela zdaj celo oddelek za strmoglavljenje oblasti v Iranu. Tel Aviv namreč vidi iransko islamsko republiko kot eksistencialno grožnjo svojemu obstoju.
Izraelci v preteklosti niso bili naklonjeni menjavi režimov v islamskem svetu, predvsem zato, ker so imeli tako slabo mnenje o možnosti zdrave politične evolucije med muslimani, piše ameriški politični analitik in nekdanji agent CIE Reuel Marc Gerecht v britanskem mediju UnHerd.
Nadaljnji izraelski atentati in sabotaže v Iranu
Gerecht trdi, da so si Izraelci premislili zaradi iranskega prizadevanja po razvoju jedrskega orožja in balističnih raket, pa tudi zaradi spoznanja, da t. i. košnja trate (izraelski izraz za občasno, a neprekinjeno slabitev sovražnika z vojaškimi napadi, op. p.) v Iranu ni enaka košnji trave v Libanonu in Gazi.
V dolgoročni tajni kampanji proti Iranu Mosad in vojaška izraelska obveščevalna služba Aman po mnenju Gerechta nimata veliko možnosti razen nadaljnjih atentatov in sabotaž.
Izraelsko podpihovanje etničnih napetosti v večetničnem Iranu?
Izrael bi lahko poskušal tudi podkrepiti tleče etnične napetosti v Iranu, kjer je nasilje že tako pogosto, zlasti s spodbujanjem Kurdov in Balučev proti osrednji oblasti v Teheranu. Kurdi predstavljajo desetino prebivalstva 93-milijonskega Irana, Baluči pa od dva do pet odstotkov.
So Izraelci in Američani poskušali zrušiti islamsko oblast v Iranu tudi s pomočjo iranskih Kurdov? Na fotografiji iz leta 2017 vidimo pripadnika oborožene skupine iz iranskega dela Kurdistana, ki ima svoja oporišča v sosednjem Iraku, kjer se je tudi bojevala proti Islamski državi.
Obe etnični skupini (ena živi na zahodu, druga na vzhodu Irana, op. p.) sta ustanovili oborožene opozicijske skupine, zaradi česar so dobave orožja lažje in manj obremenjujoče za protiobveščevalno delovanje.
Poskus kurdske vstaje v Iranu?
Te kurdske in baluške skupine imajo zelo velik notranji samonadzor in so, ker so pripadniki pogosto sorodstveno povezani, manj dovzetne za vdor iranskih obveščevalnih agentov v njihovo omrežje.
Izraelski premier Benjamin Netanjahu je v trenutni vojni podpiral in verjetno tudi vodil skupno izraelsko-ameriško operacijo za podporo oboroženemu kurdskemu uporništvu v Iranu. Zdi se, da je turški predsednik Recep Tayyip Erdogan izvedel za načrt in poklical Trumpa, ki je operacijo prekinil, pojasnjuje Gerecht.
Kurdski in baluški uporniki nadloga za oblast v Teheranu?
Ta izraelska dejanja ne morejo zrušiti režima – in Izraelci se tega zavedajo. Lahko pa bi bila za oblast v Teheranu resna nadloga. Še posebej če bi bile skupine oborožene z ročnimi raketami ali težkimi mitraljezi. S tem bi zagotovo lahko učinkoviteje nadlegovale iransko revolucionarno gardo.
V Iranu naj bi bila oblast zdaj dejansko v rokah iranske revolucionarne garde. Na fotografiji vidimo pripadnice paravojske basidž, ki je del iranske revolucionarne garde. Naloga basidža je tudi nasilno zatiranje uporov proti oblasti.
In če bi se etnični vdori, ki bi jih podpiral Izrael, dogajali, medtem ko bi se drugje v Iranu odvijali večji protesti, bi to lahko resno obremenilo mobilne notranje varnostne sile režima.
Velika šibka točka izraelskih načrtov o podpiranju iranskih manjšin
Zagotovo se zdi ta etnična pot operativno boljša možnost kot poskus dobave znatnih količin orožja zmedeni perzijski opoziciji brez vodje, trdi Gerecht.
Te etnične izraelske operacije pa imajo šibko točko: tvegajo odtujitev večinskih Perzijcev (61 odstotkov prebivalstva), ki ne glede na svoja mnenja o islamski republiki skoraj vsi verjamejo, da manjšine nimajo pravice do odcepitve in ne smejo izpodbijati prevlade iranske perzijske identitete.
Bi tudi protirežimski Iranci podprli zatiranje uporov etničnih manjšin?
Iranci, ki želijo zrušiti oblast, bi lahko bili ravnodušni do uporniških manjšin ali celo navijali za to, da bi teokracija z nasiljem zatrla njihov upor.
Iran uradno vodi Modžtaba Hamenej, sin ubitega vrhovnega voditelja Alija Hameneja. Družina Hamenej ima delno azerbajdžanske korenine. Azerbajdžanci so največja manjšina v Iranu in strnjeno živijo na severozahodu države.
Kljub vsem težavam bi Izraelci še vedno lahko poskušali oborožiti ali iz zraka zaščititi upor med večinskimi Perzijci ali manjšinskimi Azerbajdžanci. Upor znotraj teh dveh skupin bi režimu dal misliti, meni Gerecht.
Kako močni so Azerbajdžanci v Iranu?
Glede na njihovo število in pomen, ki ga imajo v režimu, so turško govoreči Azerbajdžanci (16 odstotkov prebivalstva Irana) edina etnična manjšina, ki bi lahko v primeru množičnega upora zrušila oblast, trdi Gerecht.
Poudarja, da bodo Izraelci zagotovo še naprej zbirali obveščevalne podatke o vseh Irancih, ki so vključeni v jedrske in raketne programe, s ciljem, da bi jih sčasoma likvidirali.
Je diplomatska rešitev le iluzija?
Občasni atentati na posamezne iranske politike bi bili lahko tudi v prihodnje stalna izraelska praksa, ne glede na morebitne ameriške ugovore, saj bi takšne operacije še naprej pretresale iranske protiobveščevalne strukture, krepile dvom o varnosti iranskih komunikacij in motile vsakdanje življenje vladajoče iranske elite.
Čeprav bi mnogi Američani in Evropejci morda radi verjeli, da le diplomacija ponuja rešitev za trenutni konflikt, Mosad, Aman in iranska revolucionarna garda vedo, da v resnici ni tako. Zanje je to boj na življenje in smrt, še piše Gerecht v UnHerdu.