Janez Janša
Tim Gajser
Sobota, 27. 11. 2021, 22.23
2 leti, 12 mesecev
Tim zapušča policijo, Kučanov "demanti" in omikron
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
7,80
109
"Če imate namen objaviti take laži o Timu, nikoli več ne dobite odgovorov. Če ne morete spodbujati športnikov, jih tudi blatiti ni treba," so pred tednom iz ekipe svetovnega prvaka v motokrosu Tima Gajserja odgovorili, ko smo preverjali informacijo, ali je Gajser res med preiskovanimi policisti, ki bi lahko izgubili delo v policiji, v povezavi s priprtima zdravnikoma Rajkom Brglezom in Izudinom Kanlićem. Gajser je zaradi preiskave medtem predlagal sporazumno prekinitev zaposlitve v policiji, ki bo obveljala prihodnji teden. Na sodišču sta bila te dni ljubljanski župan Zoran Janković in Roman Jakič (danes SAB) s še vrsto soobtoženih oškodovanja evropskih sredstev in preslepitve bank pri Stožicah. Milan Kučan pa se je odzval na kritiko, da je spodbujal proteste v napačnem času, in vztraja, da je prav protestirati proti "neutemeljenemu oblastniškemu nasilju in njenemu rušenju veljavne ustavne ureditve". Svet pa je udaril nov, zdi se, da še bolj nalezljiv sev virusa, omikron.
Postopek proti županu Jankoviću kaže, kaj je v ozadju ostrih konfliktov, kdo bo izbiral delegirane tožilce, ki bodo poslej bdeli nad projekti, ki jih financira EU. Tožilci in sodniki so pomembni. Tožilci lahko pozabijo pravi čas sprožiti postopek in dosežejo uničenje dokazov, ki so bili zbrani s sodno dovoljenim prisluškovanjem Jankoviću. Ni šlo le za farmacevtko. Da bo treba posnetke uničiti, je pred petimi leti opozorila preiskovalna sodnica Mojca Kocjančič, nekdanja žena nekdanjega pravosodnega ministra Aleša Zalarja (LDS), ker tožilka Blanka Žgajner v dveh letih po snemanju telefonskih pogovorov Jankovića ni sprožila kazenskega postopka.
Svoboda prikrivanja pomembnih informacij javnosti
Politik LDS, PS in trenutno SAB Roman Jakič je našel čas, da je komentiral zaplete pri izbiranju delegiranih tožilcev, ki bodo poslej presojali morebitne kraje evropskega denarja.
Postopek proti Jankoviću pa se vleče tako dolgo, da je nepošteno že do obtoženih. To ni več sodni postopek, če traja desetletje. To je mučenje. Je pa nekdanji obrambni minister Roman Jakič (LDS, PS, danes SAB), čeprav je v postopku zaradi domnevne zlorabe evropskih sredstev, našel čas, da je na spletnih omrežjih komentiral zaplete pri izbiranju delegiranih tožilcev, ki bodo poslej preganjali morebitne kraje evropskega denarja. "Pravi" je za takšne ocene. Čudno je le, da ni še Janković sporočil, da se mu predlagana tožilca zdita boljša izbira od Blanke Žgajner, ki ga že tako dolgo preganja. In da ni pomembno, če ju tožilski svet ni predlagal povsem v skladu z zakonom, ker zakone pri nas tako vsi kršijo, razume pa jih nihče. Vsaj ne enako.
Če bo kdo že obsojen, pa tako obstaja še dodatna možnost, da to na koncu razveljavi vrhovno sodišče, kjer kazenski oddelek vodi Branko Masleša in kjer so ta teden na prostost že tretjič spet izpustili "balkanske bojevnike". Trgovce s kokainom.
Ko smo na Siolu pred tednom objavili, da policija preiskuje ravnanje svetovnega prvaka Tima Gajserja, so nas na spletnih omrežjih kritizirali, da dogajanja nismo dobro preverili, ker nimamo uradne potrditve in izjav. Res jih nismo imeli.
Pred objavo zgodbe pa smo preverjali več kot teden dni. Da so pri preiskovanju ponarejanj dokumentacije dveh zdravnikov preiskovalci naleteli na več policistov, sem brez imen prvič opozoril v kolumni Golob, Čeferin in covididioti iz SD. Pred dvema tednoma.
To sem storil po tem, ko smo že razkrili imeni obeh priprtih zdravnikov: že upokojenega Rajka Brgleza, ki je pogodbeno delal v Lenartu, in zasebnega zdravnika Izudina Kanlića na Ptuju. Zapisal sem: "Policija pa je prijela dva zdravnika, ki sta skrbela tudi za ponarejena PCT-potrdila, in to menda celo kupu policistov, ki zdaj lahko izgubijo službe, in znanemu športniku. Covidioti."
Uradnih informacij, kdo sta bila priprta zdravnika, ni bilo mogoče dobiti. Na Večeru so iz neuradnih virov objavili imeni in začetnici priimkov. Takšno ureditev imamo. Ker se uradno ljudem prikriva, smo na Siolu objavili neuradno informacijo. Imeni in priimka obeh zdravnikov. Uradno nam jih nihče ni razkril ali potrdil. Ker bi se znašel v težavah. Prepovedano je. A smo podrobno preverili. In bilo je res. Podobno uradno ni mogoče pridobiti informacij, komu vse sta ta zdravnika urejala različna "potrdila". Ni šlo le za PCT. Tudi to smo preverjali in še preverjamo neuradno. Drugače v tej državi ni mogoče. Dostop do informacij, ki so pomembne za javnost, je medijem sistematično onemogočen celo pri res hudih kaznivih dejanjih in zlorabah. Celo, ko gre za sojenja, ki so po ustavi javna. To sem pred leti razkril ob prikrivanju na ljubljanskem sodišču, ki ga vodi sodnik (ki je bil tudi policijski funkcionar v času vlad LDS) Marjan Pogačnik. Prikrivanje javnosti je v tistem primeru zagovarjala tudi informacijska pooblaščenka Mojca Prelesnik. Sporočili so, da ljudje ne smejo izvedeti niti imena migranta, šlo je za Alija Safinija, ki je po prihodu iz zapora, v katerem je bil zaradi nasilnih ropov žensk, posilil dve študentki, ki ju je srečal na Metelkovi. Še tega, ali mu sploh sodijo in kje, ljudje nimajo pravice izvedeti, so me iz sodišča obvestili povsem uradno. Zgodbo si lahko preberete tukaj: NORČEVANJE IZ PRAVICE JAVNOSTI DO OBVEŠČENOSTI OB POSILSTVU DVEH ŠTUDENTK.
Na sodišču so prikrivali celo to, da je Safinija v zapor pred posilstvi poslala sodnica Mojca Kocijančič, nekdanja žena sodnika in ministra Zalarja. Sodnica, ki je s tožilko, ki je zamudila, "rešila" Jankovića nerodnih prisluhov. To so pravice do obveščenosti in svoboda medijev, s katero se hvalimo mednarodno. Ne smete izvedeti.
Tim Gajser ponižuje novinarje
Za Tima Gajserja nikoli nismo zapisali, da je ravnal nezakonito ali da je kakorkoli kriv. O krivdi odločajo sodišča. Če sploh pride do postopka na sodišču. Smo pa poročali, da je med tistimi policisti, ki bi lahko izgubili zaposlitev v policiji v povezavi z ugotovitvami ob priporu dveh zdravnikov. Ljudje imajo pravico vedeti. Odziv vrhunskega športnika, da o tem ne smemo pisati in da z nami ne bo več komuniciral, če bomo, je bil slab. Pokazal je, da država, ki poskrbi za zaposlitev vrhunskih športnikov, ne zagotavlja tudi znanj, kako se naj odzivajo, ko ne zmagujejo. Ko so ti športniki morda celo v težavah. To je bil eden najslabših mogočih odzivov. Ponižujoč do novinarjev. In javnosti. Boljši bi bil, če bi sporočil, da ne komentira, ali pa, da bo s preiskovalci, če res preverjajo njegovo ravnanje, sodeloval. Ker mora biti kot športnik vzgled. Lahko bi pa, če je storil kaj napak, svoje ravnanje pojasnil, se opravičil in morda opozoril, da se je cepil. Vsi kdaj storimo tudi kaj narobe. Smo samo ljudje. Celo prvaki.
Prvi odziv je spominjal na številne naše politike na levi in desni, ki se tudi na vso moč zavzemajo za svobodo tiska in govora, a le do trenutka, ko objavimo kaj kritičnega o njih, potem pa z nami več ne govorijo, ker "nismo njihovi". Nikakor s tem nočem reči, da smo novinarji in mediji brez grehov. In da si tudi v medijih občasno ne zaslužimo ostre kritike. Če, na primer, ponaredimo dokumente, da bi z nepodpisano zgodbo koga očrnili. Necenzurirano. Ali če lažemo, da je vladni svetovalec nekdo, za katerega vsi vemo, da ni svetovalec vlade. Kriterij, ki loči, kaj je prav in kaj ne, je preprost: smo ravnali strokovno in pošteno? In, seveda: ali je res? Če ni, bodo težave.
Osebno so mi všeč tisti funkcionarji in politiki, ki se upajo soočiti s kritiki. Na primer nekdanji direktor RTV, danes pa STA, Igor Kadunc, ki je, ko sem ga pred leti močno kritiziral zaradi političnega odstavljanja direktorice televizije Ljerke Bizilj in odgovorne urednice Jadranke Rebernik, pristal na intervju o tem in je zagovarjal svoje ravnanje. Intervju si lahko preberete tukaj: IGOR KADUNC: "ČE BO CELA EVROPA O TEM GOVORILA, PAČ BO".
Podobno je lani profesionalno ravnal predsednik računskega sodišča Tomaž Vesel, ko smo pisali o visokih plačilih, ki jih je prejemal iz Švice za delo za nogometno organizacijo in o konfliktih v vrhu računskega sodišča ob nastajanju revizije o nabavah zaščitnih mask in respiratorjev, ko je po odstopu Marjana Šarca (LMŠ) nova vlada Janeza Janše (SDS) poskušala zagotoviti najnujnejše, kar so takrat v naglici nakupovale številne države. Tudi veliko močnejše in bogatejše od naše. Vesel je odgovoril na kritike in očitke.
Podobno je ta teden ravnal notranji minister Aleš Hojs (SDS), ki je že kar reden gost Tarč Erike Žnidaršič, čeprav je znano, da so tam ostri kritiki SDS Janeza Janše, ki skačejo v besedo, prekinjajo, opozicijskim kritikom pa pogosto pomagajo, če svojih kritik ne izrazijo dovolj jasno, prikrijejo pa tudi KUL politične povezave "strokovnjakov", ki praviloma nastopajo v oddaji. Skupaj s POPTV pa v posebno oddajo o soočanju z epidemijo povabijo le kritike vlade, tistih, ki bi lahko kaj odgovorili, pa za vsak primer ne.
Ta teden je v Tarči politika LDS, Pozitivne Slovenije in SAB Roberta Goloba, ki kot šef državnega podjetja trguje z elektriko državne nuklearke in je poskrbel za zaposlitev nekdanje šefice SDH Lidije Glavina s KUL-strani, in Toneta Krkoviča bolj z desne, Hojs opozoril, da je za njegovimi populističnimi nastopi, kako dobrodelno skrbi za nizko ceno elektrike državljanom, hkratno navijanje cen bolnišnicam. "Danes sem bil na vladi šokiran. GEN-I za leto 2022 ponuja dobavo električne energije slovenskim bolnišnicam po trikrat višji ceni kot do zdaj," je opozoril Hojs, ki je dodal, da sumi, da gre pri podražitvi za kartelni dogovor. Na vprašanje, kakšno ceno so ponudili, je Golob odgovoril: "Tako kot vsi preostali, saj so take cene za javni razpis."
Cene nafte, plina in drugih energentov so na svetovnem trgu zadnje čase poskočile zaradi povečanega povpraševanja, ker je kazalo, da bo težav s covid-19 počasi konec. Ameriški predsednik Joe Biden je, da bi znižal ceno nafte, sklical celo tiskovno konferenco in razglasil, da bo z nafto iz državnih rezerv zalil trg in tako znižal cene. A mu trg ni verjel. Cena je še zrasla. Zadnje dni pa se je zgodil preobrat. Zanj so poskrbele novice o novem sevu koronavirusa, zaradi katerega so države začele ustavljati letalski promet, borzni tečaji so začeli padati, znižale pa so se tudi cene energentov. Covid-19 je močnejši od Bidna in trgovcev z energenti. In nas lahko vrne v hude čase, za katere smo mislili, da so mimo.
Višanje cen bolnišnicam v času, ko je v bolnišnicah res hudo in je lahko tudi še huje, pa je precej nerodno. Zdravstveni sistem sicer že desetletja velja za zlato jamo dobaviteljev. Tudi državnih. Ki si delijo visoke plače in ugodnosti. Celo takšne, ki so prek zakonskih omejitev. Da jim ni treba spoštovati zakona, pa so si zagotovili, tako nam vsaj povedo v Tarči, že v preteklosti. S posebnimi pogodbami. Pozneje po so zaposlili prave "kadre". Glavine in Krkoviče. Da se to zavaruje. Težava je, da ne pomaga povsem.
Odziv, da mu nepošteno pripisujem podporo anticepilcem, ker je bil večkrat na neprijavljenih in uradno neorganiziranih protestih ob petkih in je ostro kritiziral vladne ukrepe, pa nam je ta teden poslal Milan Kučan. Odziv na kritiko lahko preberete tukaj:
Zagotovo si je šef prejšnjega socialističnega režima in pozneje večkrat izvoljeni predsednik precej nesrečno izbral čas, ko je hodil na "vstajniške" prireditve. Sovpadalo je z odločitvijo KUL-večine na ustavnem sodišču, ki je vladi zadržala uveljavitev pogoja PC za zaposlene v državi, ter z velikimi neprijavljenimi protesti desettisočev proti cepljenju in drugim ukrepom ... Vse skupaj je prispevalo k zmanjšanju interesa za cepljenje.
Mesec dni za tem smo bili na vrhu na svetu po številu okuženih na sto tisoč prebivalcev. Danes pa imamo povsem polne covidne oddelke v bolnišnicah. Če bi si med seboj bolj pomagali in si manj podstavljali noge, bi bilo danes gotovo lažje.
In nenadno višanje cen bolnišnicam državnih energetskih podjetij, ki jih vodijo KUL-direktorji tipa Golob, ne bi bil tak škandal.
Kdo je zaprl Fajonovo in Jankovića in jima odvzel mandate?
A Kučan svojih trditev, da so bili ukrepi vlade Janeza Janše za omejevanje epidemije pretveza za doseganje političnih in ideoloških ciljev, v odzivu ni umaknil ali zanikal. Svoje sporočilo je še nadgradil s sporočilom o "neutemeljenem oblastniškem nasilju in njenem rušenju veljavne ustavne ureditve". To očita vladi in koaliciji, ki vladata leto in pol, ki so ga povsod po svetu zaznamovali epidemija in podobni ukrepi oblasti, kot so bili pri nas.
Je pa to, da smo bili v preteklosti priča hudim zlorabam oblasti in rušenju ustavne ureditve, kar očita Kučan, sicer res. Le kritiko je naslovil na napačne.
S svojimi politično nastavljenimi kadri v policiji, na tožilstvu in sodiščih trenutna vlada z lažnivimi obtožbami ni tik pred volitvami v zapor strpala predsednice SD Tanje Fajon, koalicijska večina v državnem zboru tudi ni izglasovala odvzema mandata tej evropski poslanki, ki so ji ga dodelili volivci. In pozneje obojega niso povsem soglasno razveljavili ustavni sodniki različnih nazorov kot zlorabe oblasti.
Oblast zadnje leto tudi ni s pomočjo nepoštenega ravnanja sodnika, ki bi bil prej v tajni politični policiji in pozneje v Sovi, in posledičnih "spontanih ljudskih vstaj" dosegla obsodbe in odstopa Zorana Jankovića in mu večkrat ukradla mandata državnega svetnika, kar bi tudi soglasno razveljavljali ustavni sodniki.
To je storil nekdo drug v primeru Franca Kanglerja in Janeza Janše.
Ni bilo v Srbiji in ni šlo za tiste mitinge. In razloga nista bila zdravje ljudje in nevaren virus.
109