Nedelja, 23. 6. 2024, 15.28
6 mesecev
Gostujoče pero Denis Mancevič
Obletnica spodletelega Wagnerjevega puča: kremeljske lekcije
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,27
Zloglasni pokojni vodja ruskih plačancev Jevgenij Prigožin, ki je pred letom dni sprožil državni udar proti ruskemu predsedniku Vladimirju Putinu, nato pa umrl v letalski "nesreči".
Čeprav so dogodki 23. junija 2023 polnili agencijske novice širom po svetu, se zdi, da je leto kasneje celotna ruska zgodba okrog propadlega puča zasebne vojske Wagner skorajda pozabljena. Povsem neupravičeno. Dogodki v tistih dneh, še bolj pa dogajanje v tednih po tem, namreč zelo nazorno razkrivajo načine delovanja ruske vertikale oblasti v okoliščinah vojne v Ukrajini. In si zato ne zaslužijo, da bi bili kar tako pozabljeni, temveč ravno obratno – še natančneje analizirani.
Putinov kuhar
Na kratko spomnimo: zasebna vojaška skupina Wagner je pod vodstvom Putinovega "kuharja" Jevgenija Prigožina igrala pomembno vlogo na ukrajinski fronti, predvsem v bitki za Bahmut. Ob tem je Prigožin v mesecih pred junijem 2023 aktivno vodil javno PR-kampanjo proti vodstvu ruske vojske, usmerjeno predvsem proti obrambnemu ministru in načelniku generalštaba. Obtožbe so povečini letele v smeri nezadostnega oboroževanja skupine Wagner, slabega poveljevanja na fronti in posledično neuspehov ruske vojske.
23. junija lani so pripadniki skupine zavzeli mesto Rostov na Donu (milijonsko mesto, sedež južnega vojaškega okrožja) ter se v koloni vojaških vozil odpravili na "zavzetje" Moskve. Med potjo so zbili helikopter ruske vojske, skupaj naj bi med pučem umrlo najmanj 13 ruskih vojakov.
Po posredovanju beloruskega predsednika Aleksandra Lukašenke in javne obtožbe Putina, da gre za poskus državnega prevrata, so se Wagnerjevci nekaj sto kilometrov pred Moskvo obrnili ter našli začasno zatočišče v Belorusiji, kjer naj bi jim oblasti zagotavljale imuniteto. A ne za prav dolgo: 23. avgusta 2024, natanko dva meseca po začetku puča, so ruske oblasti sestrelile zasebno letalo, na katerem so bili Prigožin in celotno vodstvo skupine Wagner.
Brisanje spomina
Vse od takrat se v Rusiji dogaja brisanje kolektivnega spomina na skupino Wagner, Prigožina in vlogo, ki jo je skupina odigrala v vojni v Ukrajini. Po vzoru brisanja partijskih komunističnih voditeljev za časa Stalina – kot da ti sploh niso obstajali.
In lekcije?
Prvič, pozabite na kakršne koli zakone, ustavo ali omejitve oblasti. Ta primer nazorno kaže, da v Putinovi Rusiji nič od tega ne obstaja. Po ruski ustavi so namreč zasebne vojaške skupine prepovedane. Pa je kljub temu Putin javno priznal, da je država neposredno bogato financirala omenjeno skupino.
Jevgenij Prigožin je bil Putinov "kuhar", nato pa je prevzel vodenje zloglasne paravojaške skupine Wagner, ki se je proslavila s spodbujanjem kriz najprej v Severni Afriki, nato pa predvsem s surovostjo v Ukrajini.
Poleg tega naj bi se na strani Wagnerja bojevalo okrog 50 tisoč (!) ruskih zapornikov, ki naj bi si s tem kupili svobodo. Večina jih je sicer umrla na bojišču, a se jih je več tisoč tudi vrnilo v družbo in, kot je videti iz dnevnih poročil, še naprej izvajajo nepredstavljivo nasilje (vključno z uboji, posilstvi ipd.). Seveda je tudi rekrutacija zapornikov v zasebno vojaško skupino nekaj pravno nepredstavljivega.
Državni terorizem po vzoru Isisa
Drugič, med pučem je rusko državno tožilstvo zoper Prigožina sprožilo obtožbo veleizdaje in poskusa državnega prevrata, ki pa je bilo štiri dni kasneje (27. junija) čudežno opuščeno. Kaj takega je možno samo v avtoritarni diktaturi. Toda to še ni vse: kot kaže, je tudi sam Prigožin verjel v to, da mu je bilo oproščeno. A kazen je prišla – letalo s Prigožinom na krovu naj bi nad ruskim zračnim prostorom sestrelila raketa zemlja-zrak ruskih oboroženih sil. Državni terorizem par excellence.
Tretjič, sam obstoj in način delovanja skupine je bil dober prikaz surovosti, v katero vedno bolj tone ruska družba. Ko so Wagnerjevci po vzoru skupine Isis objavili posnetek usmrtitve (uboj s kladivom) svojega nekdanjega tovariša, ki je pred tem dezertiral na ukrajinsko stran, se ruske oblasti niso zganile. Zgodilo se ni nič.
Zato seveda surovost in počasne usmrtitve, ki jih doživljajo politični zaporniki v Rusiji (tudi Aleksej Navalni), ne bi smele biti nobeno posebno presenečenje. To postaja nova normalnost ruske družbe in države.
Sistemska korupcija v odpadniški državi
Četrtič, lahkotnost, s katero je Prigožin deloval pred pučem, kot tudi sam poskus državnega prevrata oz. bolje rečeno odsotnost kakršnega koli resnega vojaškega odpora v tistih urah in dneh, jasno kaže na vse luknje v sistemu poveljevanja in delovanja ruske vojske in represivnega aparata. Poveljstvo so ujeli s slečenimi hlačami.
Celotni vojaški aparat je prevrtan s sistemsko korupcijo, samostojno dokaj neučinkovit in odvisen od t. i. "ročnega" upravljanja, torej neposrednih ukazov političnega vodstva. In slednjega tudi množične zamenjave v vojaških strukturah v zadnjih tednih ne bodo spremenile; problemi so bistveno večji in sistemsko zakoreninjeni.
In petič, nepredvidljivosti v odločanju Kremlja je bistveno več, kot je mogoče videti navzven. Predvsem na zunanjepolitičnem področju, saj je znotraj Rusije smer jasnejša – represija po vzoru sovjetske. Navzven pa je to vedno bolj odpadniška država (Rogue State), v delovanju katere je zelo malo predvidljivega pragmatizma, kaj šele odgovornega delovanja v smeri deeskalacije obstoječih varnostnih izzivov in vojaških spopadov. In kot taka bo trd oreh za vse zahodne voditelje, ki bodo iskali pot do trajnostnega miru v Ukrajini in na stari celini.
Dr. Denis Mancevič, svetovalec in nekdanji diplomat.
