Petek, 31. 1. 2025, 22.45
2 uri, 37 minut
Nika Kovač: Brezpogojna Jankovićeva podpora Vučiću in zakaj sem na strani protestnikov
Velika družbena gibanja niso stvar trenutka. Nezadovoljstvo se lahko krepi leta. Nepričakovan in tragičen dogodek pa lahko sproži val protestov, ki ga zlepa ni mogoče ustaviti. V Beogradu in Srbiji so nosilci gibanja študentje in njihovi profesorji, ki so zasedli fakultete. Na začetku se je predsednik države norčeval, da jih je manj kot 400, torej manj, kot je ljudi na njegovem sprejemu. Težko bi se bolj motil.
Študente so podprli najrazličnejši ljudje: mladi in stari, volivci različnih strank, ljudje različnih nazorskih prepričanj, prebivalci mest in kmetje, ki so priskočili na pomoč s traktorji. Vsi sporočajo, da politika, tudi opozicijska, ne zmore zagotoviti spoštovanja pravne države, odsotnosti korupcije in varnosti pred nasilneži, ki jih politične elite zlorabljajo proti ljudem, ki izrazijo dvom ali nasprotovanje vladajoči stranki.
Ljudje sporočajo, da imajo dovolj. Povod za proteste v Novem Sadu, Beogradu in Srbiji je tragični dogodek, ki se je zgodil natanko pred tremi meseci - 1. novembra 2024 ob 11:52, ko se je zrušila nadstrešnica novosadske železniške postaje in pod sabo pokopala 15 ljudi.
Laž in zanikanje politične odgovornosti
Železniško postajo v Novem Sadu so prenovili le nekaj mesecev pred nesrečo. Slavnostno so jo odprli 5. julija 2024. Ob nesreči se je v hipu zastavilo vprašanje, kako je mogoče, da se je zrušil njen nadstrešek.
Minister za gradbeništvo, promet in infrastrukturo Goran Vesić je na dan nesreče zatrdil, da bo "ugotovljena odgovornost vsake odgovorne osebe za to, da nadstrešnica ni bila prenovljena." Predsednik Srbije Aleksandar Vučić pa je v nagovoru državljanom in državljankam sporočill: "Samo te nadstrešnice nismo prenovili. Zakaj? Ne vem."
Že dan po grozljivi nesreči so se izjave najvišjih predstavnikov oblasti izkazale za lažne, saj so sanacijska dela potekala tudi na nadstrešnici. Posamezniki in mediji so začeli razkrivati, kaj se je dejansko dogajalo pri obnovi železniške postaje. Govorili so o malomarnosti, predvsem pri zrušeni nadstrežnici.
Železniška postaja v Novem Sadu in nesrečna nadstrešnica, pod katero je 1. novembra umrlo 15 ljudi. Inženir in nekdanji nadzornik del Zoran Đajić, ki je pri obnovi sodeloval leta 2023, je v intervjuju za enega izmed redkih medijev, ki ni objavljal samo uradnih sporočil oblasti, povedal, da so pri delih zaznali številne nepravilnosti, da je o tem pisno obvestil odgovorne za prenovo, a ti niso preverili nosilnosti in statike nadstrešnice. Še več: kot se je izkazalo kasneje, so nadstrešnico celo dodatno obremenili in prenovili stavbo tako, da objekt ni bil varen in primeren za uporabo.
Tri dni po nesreči je minister za gradbeništvo, promet in infrastrukturo Goran Vesić odstopil z besedami: "Ne morem sprejeti krivde za smrt 14 ljudi, saj ne jaz in ne moji sodelavci ne nosimo niti drobca odgovornosti za tragedijo, ki se je zgodila." Dodal je, da odstopa iz moralnih razlogov, ker je časten človek.
Dan kasneje je v bolnišnici umrla še 15. žrtev tragične nesreče. Približno 200 ljudi je zato opoldne zaprlo križišče pred novosadsko železniško postajo, po cestišču so puščali odtise rdečih dlani, ki so sporočale: "Vaše roke so krvave".
Korupcija in skrivanje informacij
Obnovo železniške postaje v Novem Sadu so zaupali kitajskima podjetjema, z njima pa je sodelovalo veliko srbskih podizvajalcev. Vprašanje, kdo točno in za kakšno ceno je gradil, je bilo naslednje, ki so ga zastavili v javnosti.
"V lanskem letu je bilo od 7,4 milijarde evrov javnih naročil 7,2 milijarde porabljenih mimo zakona o javnih naročilih, ker se posli dodeljujejo konzorcijem ruskih ali kitajskih podjetij, domnevno zaradi prijateljskih odnosov. Ta ruska in kitajska podjetja samo prepustijo posel in kot podizvajalce angažirajo 'napredna' podjetja ... In potem se ne pobere več 30 odstotkov, temveč 300 odstotkov provizije ... Gre za neomejeno plenjenje," je v enem izmed intervjujev o "poslovnem modelu" vladajoče Srbske napredne stranke povedal profesor iz novosadske pravne fakultete Bojan Pajtić.
Oblast podatkov o poslu ni želela razkriti, češ da je pogodba s kitajskim podjetjem tajna. Skopa je bila tudi z drugimi informacijami v zvezi s preiskavo. Protesti so se nadaljevali in ena od zahtev protestnikov in protestnic je bila transparentnost preiskave in razkritje vseh relevantnih dokumentov.
Protestov v Srbiji se iz dneva v dan, iz tedna v teden in iz meseca v mesec pridružuje večja množica ljudi. V ponedeljek so preplavili Autokomando, enega najpomembnejših beograjskih križišč in popolnoma blokirali promet.
Več ko je bilo na cestah ljudi, bolj so postajali oblastniki spravljivi. Precejšen del dokumentacije je na tiskovni konferenci, obkrožen s fascikli, razkril kar predsednik Vučić. Ob tem se je zastavilo vprašanje, kako je lahko do njih prišel zakonito in kakšne so pri razkrivanju dokumentov pristojnosti predsednika.
Podrobnosti o nepravilnostih in sumljivih odločitvah v različnih fazah projekta obnove železniške postaje v Novem Sadu je preveč, da bi jih naštevala. Je pa projekt obnove železniške postaje stal 65 milijonov evrov, rekonstrukcija same stavbe pa se je iz začetnih 3,5 milijona evrov podražila na 16 milijonov evrov.
Objavljena dokumentacija je pričakovano razkrila, da so bila med podizvajalci podjetja, ki so povezana z ljudmi iz vladajoče stranke SNS, tudi taka, ki se pred tem poslom niso ukvarjala z gradbeništvom in ki so pred poslom z obnovo železniške postaje ustvarjala zanemarljive prihodke v primerjavi s tistimi, ki so jih prejela v poslu z železniško postajo.
Protesti in nasilje oblasti
Ljudje so imeli dovolj arogantne oblasti, nesprejemanja odgovornosti in hkrati občutka, da se ponovno nič ne bo spremenilo. Petega novembra so se množično zbrali v Novem Sadu, mednje pa so se infiltrirali zamaskirani posamezniki, ki so bili nasilni do protestnikov. Manever oblasti, ki so ga v Srbiji že večkrat videli na protivladnih protestih, je bil, da mirne protestnike diskreditirajo z insceniranim nasiljem. Še preden so aretirali koga od dejanskih nasilnikov ali odgovornih za nesrečo, so aretirali protestnike.
Taka dejanja so še stopnjevala ogorčenje med ljudmi in pripravljenost, da s protesti vztrajajo. Širiti so se začeli po vsej Srbiji. Od 15. novembra dalje poteka akcija Zaustavimo Srbijo: vsak petek od takrat ob 11:52 ljudje obstanejo in 15 minut molčijo v spomin na 15 umrlih v novosadski tragediji.
21. novembra je bilo 14 ljudi uradno osumljenih kaznivih dejanj v povezavi z nesrečo na železniški postaji. Med njimi je bil zdaj že odstopljeni minister Vesić.
Naslednjega dne, 22. novembra, pa so neznanci pred beograjsko Fakulteto za dramske umetnosti fizično napadli študente in profesorje, ki so se spominjali preminulih ob sesutju nadstrešnice. Med napadalci naj bi bili ljudje, povezani z vladajočo stranko. V znak solidarnosti se je kolegom z blokado pridružilo več kot 60 visokošolskih zavodov - začela se je blokada fakultet.
Aleksandra Vučića vse bolj boli glava.
Splošna stavka
Protesti so januarja 2025 postali še bolj množični, stopnjevala pa so se tudi nasilna dejanja, uperjena proti mirnim protestnikom. 16. januarja je med 15-minutnim molkom za 15 žrtev novosadske tragedije v množico zapeljal avtomobil in zbil 20-letno študentko prava, ki je z drugimi protestniki stala na križišču v središču mesta. Voznik je odpeljal, dogodek pa je ujela kamera.
Dosedanji vrhunec so protesti dosegli prejšnji petek s splošno stavko. Študenti, ki so jih podprli profesorji, so pozvali celotno Srbijo, naj se jim v njej pridruži.
In odziv je bil presenetljivo množičen. Študentom fakultet in profesorjem so se pridružili učitelji in starši osnovnošolcev, številna podjetja, kulturne ustanove, gostinski obrati, organizacije, sindikati, kmetje … A spet je pred skupino študentov voznica pritisnila na plin in podrla 20-letno protestnico, ki je z glavo udarila ob rob pločnika.
Protestniki pa so izoblikovali tudi skupne zahteve: objavo celotne dokumentacije o rekonstrukciji železniške postaje v Novem Sadu, opustitev obtožb proti aretiranim študentom in protestnikom po tragediji na železniški postaji, kazenski pregon napadalcev na študente in profesorje in povečanje proračunskih sredstev za visokošolske ustanove za 20 odstotkov.
Klicu mladih k uporu se je odzvalo mnogo znanih oseb, med njimi svetovni teniški as Novak Đoković. "Verjamem v moč mladih in njihovo željo po boljši prihodnosti. Srbija ima ogromen potencial, izobražena mladina pa je njena največja moč. Kar potrebujemo, je razumevanje in spoštovanje. Z vami sem, Novak," je sporočil na omrežju X.
Predsednik Vučić se po drugi strani na študente odziva s prezirom: “Lezite, spite, ničesar se vam ni treba učiti, nikoli se vam ni treba učiti, to je vaša stvar.”
Avtoritarna oblast je pokazala svojo šibkost
Prijemi, ki jih je srbska oblast uporabljala ob preteklih protestih, da bi jih nevtralizirala ali ustavila, zdaj ne delujejo. Da bi protestnike vendarle umirili, je Vučićev predsednik vlade Miloš Vučević ta teden odstopil, oblast pa se je zavezala k realizaciji študentskih zahtev.
Danes mineva natanko tri mesece od zrušitve nesrečne nadstrešnice na železniški postaji v Novem Sadu. Protestniki bodo sklenili tudi veliki pohod proti Novemu Sadu, kjer se obeta največji protestni shod doslej. A protesti se s tem niso končali, dogajanje pa je razkrinkalo, kako je Vučičeva avtoritarna oblast prevzela nadzor nad vsemi družbenimi institucijami. Javna televizija o protestih praktično ni poročala. O protestih je Vučič izjavil, da so jih organizirali v tujini, protestnike pa je označil za protisrbske.
Pri tem pa je povedno, da tožilstvo in policija, ki sta preiskovala primer, po dostopnih informacijah nista opravila preiskav pri predsedniku vlade in predsedniku države, čeprav so v javnost pricurljali sumi, da naj bi bila prav oblast tista, ki je pritiskala, naj se projekt čim prej konča.
Podpora prijatelja in politiki, ki mislijo, da so nenadomestljivi
Srbska oblast, tako predsednik države kot predsednik vlade, sta v tem tednu dobila podporo župana Ljubljane Zorana Jankovića. Ta je v pismu podpore svojemu prijatelju Vućiću zapisal, da mu "v teh zahtevnih in kritičnih trenutkih, ko se Srbija sooča s številnimi izzivi", želi izraziti "iskreno podporo in priznanje za vse, kar ste storili za razvoj in stabilnost države". "Vaše vodenje, odločnost in vizija so ključni za napredek, ki ga je Srbija v preteklih letih dosegla, in prepričan sem, da je treba to pot nadaljevati," je zapisal Janković in dodal: “Ljudje verjamejo v vas, verjamejo v moč odločnega in pogumnega vodstva, ki ne omahuje pred izzivi, ampak jih premaguje v dobrobit ljudi. Če lahko kakorkoli pomagam, sem vedno na voljo. Naj vam ne zmanjka moči in vztrajnosti. Srbija vas potrebuje.”
Tako podporo politiki predsednika Srbije, do katere ima župan Janković, kot je izjavil sam, vso pravico, je treba jasno zavrniti. Zavrniti je treba korupcijo, nasilje in politiko, ki misli, da je nenadomestljiva, da je prihodnost države odvisna zgolj od tega ali na oblasti ostanejo oni - politiko, ki je v jedru nedemokratična. Takim politikam in politikom je treba prižgati rdečo luč. Ta jih ustavi, če je pritisk zadosten, če se v skupnih prizadevanjih poveže skupnost.
In to je lekcija, ki so nam jo namenili srbski študentje.
Ena od novosadskih protestnic je povedala, da tragedija na železniški postaji ne sme razdvajati, temveč mora združevati. In da je treba v nekem trenutku stanje in rešitve politično artikulirati ter reševati po zakoniti poti. To lahko ponudijo predčasne volitve, ki pa morajo biti izvedene skladno z demokratičnimi standardi in brez zlorab oblasti, ki smo jih lahko spremljali ob zadnjih in predzadnjih volitvah.
Siolova kolumnistka Nika Kovač je antropologinja, aktivistka in direktorica Inštituta 8. marec. Kolumne na Siolu objavlja vsako prvo soboto v mesecu.