ženske
Petek, 2. 8. 2024, 22.22
1 ura, 30 minut
Nika Kovač: Tridesetletnica brez otrok
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,00
"Stara sem enaintrideset let in nimam otrok."
To poletje imam nekoliko več časa za druženje s prijateljicami in prijatelji. Skupaj se sprehajamo, razpravljamo o načrtih za življenje in delo, obiskujemo kino, muzeje, galerije … V noriji zadnje kampanje, ki jo bomo nadaljevali z vso intenzivnostjo jeseni, in ob obilici drugega dela sem skoraj pozabila, kako lepo je lahko v tako sproščenem druženju.
Prijatelji in prijateljice so naš varen mehurček. Pogovarjamo se lahko o dvomih, strahovih in šibkostih, ob tem pa vemo, da bomo ohranili prijateljstvo, čeprav si med seboj nastavljamo tudi ogledalo, ko ravnamo narobe. Različne in različni smo, stari med 20 in 50 let. Imamo raznovrstna zanimanja, načrte in želje. Razlike med nami spoštujemo in ne pričakujemo, da si bomo v začrtanih življenjskih poteh sledili. Poletna druženja brez telefona in družabnih omrežji so me spomnila, da je družbena realnost pogosto radikalno drugačna in da se na vsakomur kdaj lomijo družbena pričakovanja.
Zakaj po mnenju nekaterih gospodov Taylor Swift ni primerna vzornica mladim deklicam?
Pred nekaj mesecih sem se s kolegi pogovarjala o razpletu predsedniških volitev v ZDA. "Demokrate lahko reši samo Taylor Swift," je v smehu povedal eden od njih. "Če bo Taylor na volitve pozvala swiftije, Trump ne bo zmagal," je dodal.
Taylor Swift, ki je tudi v Sloveniji ni treba predstavljati – je prva glasbenica, ki jo je na Spotifyu poslušalo več kot sto milijonov poslušalcev in poslušalk mesečno, sedemkrat je bila njena pesem nominirana za grammyja za najboljšo pesem leta, kar ni uspelo še nobenemu glasbenemu izvajalcu pred njo. Njeni koncerti polnijo stadione po svetu.
Po mnenju kolumnista Johna Maca Ghilionna v Newsweeku pa je problem, da ta vzornica mladih pri štiriintridesetih letih še ni poročena in nima otrok.
Čeprav je Taylor Swift superzvezdnica in milijarderka z ogromno množico sledilcev po vsem svetu, je "problem", ker nima otrok. In daje "slab zgled".
Kandidat za podpredsednika ZDA in "childless cat ladies"
Američanke te dni fotografirajo svoje mačke in jih objavljajo na družbenih omrežjih. Fotografije so odziv na videoposnetek nastopa kandidata za ameriškega podpredsednika J. D. Vancea, ki je leta 2021 v enem od svojih nastopov na televiziji Fox News dejal, da Ameriko vodijo "childless cat ladies", torej gospe, ki da so si omislile mačke namesto otrok, ki da nimajo zaveze do prihodnosti družbe, da so nesrečne in razočarane zaradi svojih življenjskih odločitev in da si zato želijo, da bi bila enako kot so one nesrečna tudi celotna Amerika.
Pri tem je Vance meril na biološke otroke, saj je v zvezi s tem eksplicitno omenil trenutno podpredsednico ZDA Kamalo Harris, ki ni biološka mati, Alexandrio Ocasio Cortez, ki otrok še nima, in Peta Buttigiega. Posnetek iz leta 2021 je zaokrožil po medijih ponovno ob Vanceovem imenovanju za kandidata republikanske stranke za podpredsednika ZDA.
Odziv na Vanceova sporočila iz leta 2021 je silovit. "Tudi Jezus ni imel otrok," je eden od zapisov, ki so zaokrožili po spletu. Oglasila se je pastorka Kamale Harris in zapisala: "Kako si lahko 'brez otrok', če imaš prisrčne otroke, kot sva Cole in jaz?" Igralka Jennifer Aniston pa se je odzvala z besedami: "Molim, da bo tvoja hčerka dovolj srečna, da bo lahko zanosila, če si bo to želela."
"Naključni" gospodje, ki na slovenskih spletnih omrežjih ustvarjajo škandale in krepijo patriarhalno družbo
Pred kratkim je v enem od podkastov v Sloveniji gospod srednjih let, ki si z drugim očitno ni zagotovil želene pozornosti, izjavil:
"Ženske po 25. letu že počas začnejo dobr propadat. Se prav, okol 20. so najjače. 25 je že, 30 je že pogreb. 40 ne obstaja. (...) Če ti primerjaš punce, ki se razvijajo 14, 13, 15, 16, 20, to je naj, top, tam do 25-ega se še držijo." (načrtno nelektorirano)
Mnogi so mu ploskali, še več jih je izjavo obsodilo.
Če pustimo ob strani očiten seksizem in objektivizacijo, tovrstna sporočila govorijo o družbenih pričakovanjih, ki ženski sporočajo, do kdaj je zanimiva za mnoge človeške samce – pozneje pa ne vzbuja več njihove pozornosti. Za njih je mrtva. Sploh pa je problem z njo, če se ne uresniči kot mati.
Ženske smo očitno na svetu za mnoge samo zato, da tem samcem ugodimo, naše mesto pod soncem pa je v resnici doma, z le občasno prisotnostjo v javnosti.
Predsedniška kandidatka ameriških demokratov Kamala Harris je deležna "kritik", ker njena otroka nista tudi njena biološka potomca.
O družbeno pogojeni negotovosti in dvomu
Deklice so pogosto vzgojene z mnogimi tovrstnimi družbenimi pričakovanji, ki jih še kako zaznamujejo. Kažejo se denimo kot dvom o tem, ali ustrezamo prevladujočemu idealu lepote, ali smo ustrezno oblečene, kdaj in ali se sploh lahko oglasimo v javnosti ter povemo svoje mnenje. Pa tudi kot negotovost, ali bomo in smo mame, ko je to pričakovano, ali je naša dolžnost tudi, da po službi gospodinjimo, in ali smo v vseh vlogah, ki jih opravljamo, zadostile pričakovanjem.
Lahko sploh pomislimo in se odločimo, da ne želimo družine, ne da bi nas kdo obsojal ali popljuval v javnosti?
Vse našteto pa spremljajo tudi zahteve, da smo prilagodljive in potrpežljive.
Upor s solidarnostjo
Tovrstnih pričakovanj je glede na preteklost sicer zdaj manj, še zdaleč pa ne moremo reči, da jih ne srečujemo več. Ko sem dopolnila 30 let, so se napadi name spremenili. Podporniki pretekle vlade so začeli z žaljivkami in diskreditacijami na temo, da pri teh letih nimam otrok. Njihovi zapisi so nedopustno posegali v mojo zasebnost. Zakaj? Ker so preusmerjali pozornost iz kritike dela politikov na področje, kjer človeka kdaj zlahka utišajo, ko se nanj usmeri družbeni gnev.
Vedo, da to, kdaj se odločimo za otroka in če sploh, ni njihova stvar, a podpihujejo nizke strasti, da se izognejo ključnim odgovorom na vprašanja: Kaj ste, ko ste bili na oblasti, storili, da se mladi sploh lahko odločajo za starševstvo? Ste sprejemali ukrepe za varovanje okolja, ste krepili socialno državo, odpravili prekarnost, poskrbeli za stanovanja in njihovo nižjo ceno, zagotovili, da lahko vsak, ki dela, spodobno preživlja sebe in otroka?
Svoboda odločanja o rojstvu otrok, ki jo imamo vpisano v ustavo, ni le obveza države, da zagotavlja enake dejanske možnosti za dostop do varnega splava in kontracepcije. Ni samo zagotavljanje družbenega ozračja, v katerem ni pritiskov na odločitve kdaj, s kom in če sploh bo ženska imela otroka. Je tudi ustavna obveza države, da "ustvarja razmere, ki omogočajo staršem, da se odločajo za rojstva svojih otrok".
Zato je naloga politike, da krepi mehanizme solidarnosti, da skrbi za razvoj in dostopnost kakovostnega javnega zdravstva in šolstva. Da ustvari ustrezno stanovanjsko politiko in konča tridesetletno nemo opazovanje podivjanega prostega stanovanjskega trga, ki je ustvaril nepredstavljivo visoke najemnine in cene stanovanj, ki si jih zelo veliko ljudi ne more ali zelo težko privošči. Tudi zaradi teh razmer se mnogi ne morejo odločiti za otroka in družino.
Se tisti, ki obsojajo ženske, ki nimajo otrok, kdaj vprašajo, zakaj je tako?
Pritiski, ki prizadenejo
Tovrstni pritiski, ko posamezniki z izjavami posegajo v intimo in jo zlorabljajo za politične namene, pogosto prizadenejo in globoko ranijo tiste, ki so deležni zmerljivk in zbadljivk . Ne glede na to, ali si otrok želijo pa jih denimo zaradi zdravstvenih razlogov ne morejo imeti, ali če so partnerje ali otroke izgubili. Prizadenejo tiste, ki so v dolgotrajnih postopkih posvojitve, in tudi tiste, ki nimajo zagotovljenih pogojev, da bi lahko odločitev za otroka sprejeli suvereno in odgovorno.
Lahko pa gre tudi za zasebno odločitev, da otrok ne bodo imeli. Vse to naslavljajo politike, ki krepijo diskriminacijo na tej osnovi. Težko bi verjeli, da tega ne vedo, a jim ni mar zaradi njihovih pritlehnih političnih interesov.
Tridesetletnica brez otrok
Prijateljice in prijatelji, s katerimi se družim to poletje, so različni. Nekatere od prijateljic so poročene, nekatere se ločujejo, katera že ima otroka, spet druga me je razveselila z novico, da bo konec leta rodila, tretje pa še ne zanimata niti družina niti partner oziroma partnerka ... In stiskam pesti za eno izmed najbližjih prijateljic, ki je s partnerjem v postopku oploditve z biomedicinsko pomočjo.
Tudi prijatelji so nekateri že poročeni, drugi to načrtujejo v bližnji prihodnosti, nekateri so srečno samski. Otroke imajo ali pa ne. Razlika med njimi in mano s prijateljicami pa je, kot povedo, da njih nihče pri tridesetih ni vprašal, zakaj še nimajo otrok in niso poročeni. Prej so jih spraševali po njihovi karieri in uspehih (da je tudi to svojevrsten pritisk v družbi, pa najbrž v eni od naslednjih kolumn).
Stara sem enaintrideset let in nimam otrok. Ko sedimo za mizo s prijatelji in prijateljicami, se pogovarjamo in smejimo, nas razlike v tem, kako in s kom živimo, ne zanimajo. Skupno nam je, da si želimo življenja v svetu sprejemanja in strpnosti različnih okoliščin, v katerih živimo, in najprej v družbi, v kateri bi lahko vsi živeli človeka vredno življenje. Tudi tridesetletnice brez otrok.
Siolova kolumnistka Nika Kovač je antropologinja, aktivistka in direktorica Inštituta 8. marec. Kolumne na Siolu objavlja vsako prvo soboto v mesecu.
