Nika Kovač: Moj prijatelj Ricken ali kako se upreti tovarni zlobe

Spomini na poletje

Spomnila sem se, kako je v poletni dopustniški mir, v čas branja knjig, sprehodov in druženja z najbližjimi trdo zarezala realnost. Slovenija je bila pod vodo. Najbolj črne napovedi meteorologov so se uresničile.

Nenehno brnenje telefona, na katerega sem v prejšnjih dneh skoraj pozabila, je grozeče oznanjalo, da so razmere resne. Iz vse Slovenije so prihajali klici ljudi, da so njihovi domovi poplavljeni, da so ostali brez vsega. V kolektivu Inštituta 8. marec smo se odločili podobno kot številni prebivalci in prebivalke Slovenije: "Prekinimo dopuste, ljudje potrebujejo pomoč. Prav vsaka je v tem času dobrodošla."

Najprej smo pisali in ponudili pomoč našim podpornikom z liste poštnih naslovov za obveščanje. Ekipa inštituta je na terenu začela delo v Sneberjah, v hiši družine ene naših prostovoljk. Pomoč so potrebovali tudi njihovi sosedje, na sporočilo o tem, da smo pripravljeni pomagati, pa se je odzvalo veliko novih ljudi, ki so prav tako želeli priskočiti na pomoč. Zato smo ukrepali in na naše podpornike naslovili novo sporočilo, v katerem smo jih prosili, da se nam kot prostovoljci pridružijo na terenu po Sloveniji. Veliko se jih je odzvalo, v naslednjih dneh je na terenu pomagalo več kot 500 ljudi.

Tovarna zlobe, ki je v času največje krize širila laži za nabiranje političnih točk

Že prvi dan po največji naravni katastrofi, ki je prizadela Slovenijo, se je na spletni strani bloga za diskreditacijo, ki se pretvarja, da je medij, pojavila moja fotografija. Spremljal jo je zapis, da sem osebno odgovorna za poplave in kriva za to, da so številni ljudje v Sloveniji ostali brez doma. Nad mojo fotografijo je bilo objavljeno besedilo z naslovom, ki je sporočal, da sta dve osebi v poplavah izgubili življenje.

Objavili so odvratno laž, ki je imela en sam namen: diskreditirati mene in Inštitut 8. marec. Si predstavljate zavrženost oseb, ki usmerjajo energijo v diskreditacijo, ko so ljudje v stiski in potrebujejo pomoč? Na Twitterju (X) je prvi objavi sledilo več kot 300 delitev sporočila z dopisanimi žalitvami in lažmi. Tudi na drugih družbenih omrežjih so orkestrirano sledile številne anonimne objave, ki so vključevale tudi grožnje.

Pri odpravljanju posledic katastrofalnih poplav lani poleti so pomagali številni prostovoljci. Kljub temu so nekateri našli čas za kritiziranje nasprotnikov, kot jim ga npr. predstavlja Inštitut 8. marec. Foto: STA

V drugačnih okoliščinah bi nas na inštitutu tako sistematično črnjenje in laganje prizadelo, tokrat pa se s tem nismo želeli ukvarjati. Bili smo osredotočeni na pomoč ljudem, ki so jih poplave zares prizadele. Izklopili smo komentarje na naših družabnih omrežjih, komunicirala sem predvsem prek zasebnega telefona, kjer me greznica družbenih omrežij s komentarji ne doseže.

V nekaj dneh smo vzpostavili mrežo prostovoljk in prostovoljcev, ki so čez dan odstranjevali posledice poplav po Sloveniji, ob večerih pa smo se z mnogimi nato družili v naši pisarni in se podrobneje dogovarjali, kako in kje pomagati v prihajajočih dneh. Pridružili so se nam tudi prostovoljci iz Nemčije in Avstrije. Vsi do zadnjega smo soglašali, da na družabnih omrežjih ne bomo delili fotografij z dela na terenu. Želeli smo samo pomagati in početi reči, v katere verjamemo.

Tovarna zlobe pa se ni ustavila, ni nam dala miru. Začela je širiti laži, da ničesar ne delamo, da nas ni med ljudmi, ko potrebujejo našo pomoč. Čeprav smo delovanja tovrstnih grezničarjev že navajeni, nas je presenetilo na povsem človeški ravni. Kako so v času, ko se je v pomoč prizadetim v poplavah vključila vsa Slovenija, nekateri svoj čas namenjali sistematičnemu širjenju laži.

Moj prijatelj Ricken in pomen prepoznavanja strukturnega izvora lažnih novic

Prvega aprila letos sem ponovno razmišljala o številnih lažnih novicah, ki se širijo po svetu. To je namreč dan, ko pričakujemo, da mediji in posamezniki širijo hudomušne neresnice, ljudje pa se zabavamo, ko opazujemo, kdo jim nasede. Že v drugi polovici istega dne mnogi od medijev objavijo tudi zapise, v katerih predstavijo neresnice, ki so jih lansirali. Prvoaprilsko dogajanje pa po svoje opozarja tudi, da del medijske krajine vse leto gradi na sporočilih, v katera sistematično in načrtovano vključuje laži. Razlika med prvoaprilskimi in vsakodnevnimi objavami je samo, da pri zadnjih nihče na koncu dneva ne zapiše, da so neresnične.

Ko si objekt diskreditacije in lažnivih sporočil, občutek ni prijeten. Z njim se spoprijemamo različno. Sama sem se o tem veliko pogovarjala s prijateljem in sodelavcem Ricknom. Ricken Patel je ustanovitelj Avaaza, organizacije, ki po svetu organizira kampanje in je vzpostavila spletno skupnost, v kateri je 70 milijonov ljudi z vsega sveta. Ricken svoje življenje posveča povezovanju ljudi različnih pogledov in osebnih okoliščin ter spodbujanju medsebojne solidarnosti. Svetovni splet razume kot enega od medijev, ki to omogoča. Prepričan je, da moramo sobivati z razlikami med sabo, tudi s političnimi, ter vztrajati pri spoštovanju drugega, čeprav se od nas razlikuje.

Rickna cenim tudi zato, ker me ne pomiluje, temveč me spodbuja. Reči, ki se mi dogajajo, pojasnjuje na sistemski ravni in si prizadeva, da bi razumela njihovo ozadje. Tako je bilo tudi preteklo poletje. V pogovorih me je Ricken opominjal, da so lažne novice del strategij, ki jih uporabljajo različni akterji za doseganje političnih in ekonomskih ciljev. Da so to strukturni pojavi, ki izkoriščajo in zlorabljajo splet.

Mejnik zavedanja o obstoju in uporabi lažnih novic je leto 2016 z uspešnim referendumom o brexitu in ameriškimi predsedniškimi volitvami, na katerih je zmagal Donald Trump. Dogodkov, ki ju je sicer omogočila neprepričljivost druge strani, vendar pri njiju ne kaže zanemariti sistematičnega ustvarjanja lažnih novic in lažne resničnosti.

Zakaj je pomembno, da lažne novice dobijo imena?

Rast števila lažnih novic je praviloma znak, da si nekdo sistematično prizadeva za vzpostavljanje prirejene resničnosti s poskusi diskreditiranja in uokvirjanja javne debate z namenom podpiranja določenih političnih in ekonomskih interesov. Namen je mobilizacija in demobilizacija družbenih skupin, tudi volivcev. Akterjev, ki pri tem sodelujejo, je lahko več, vsi tudi ne delujejo usklajeno, vodijo jih lahko različni interesi. Na poplavo lažnih novic se je težko odzivati, njihovo dejansko razsežnost pa je mogoče v celoti oceniti šele za nazaj.

Na začetku sistematično širjenje lažnih novic ni imelo imena. S prepoznavo vzorca delovanja, s tem, da so lažne novice dobile ime, se je laže spoprijeti z njimi. Vidhya Ramihghen, antropologinja in neumorna borka proti ekstremizmu, mi je v zvezi s tem povedala: "Najboljši mehanizem, da se produktivno spoprimemo z lažnimi novicami, je, da razkrijemo njihov način delovanja. Ljudje niso neumni: ko ugotovijo, da jih drugi želijo prelisičiti in jih imajo za neumne, si tega ne dovolijo. Če najdemo način, da njihovo delovanje ljudem razkrijemo, smo na dobri poti, da zmanjšamo ali preprečimo njegove rušilne učinke."

Od lažnih novic k lažni resničnosti

V pogovorih z Ricknom sem se veliko naučila tudi o delovanju spleta. Pridobila sem uvid v to, da je pomemben del "resničnosti", ki se izrisuje na spletu, lažen. Pri pripravi predavanja za eno od konferenc sem govorila z njim in opozoril me je na Bad Bot Report, poročilo, v katerem so predstavljeni izsledki, da je 40 odstotkov prometa na spletnih straneh lažnega. Za objavami so roboti, koprive, lažne osebnosti, ki komentirajo objave, sovražno napadajo osebe, prikrito oglašujejo, pišejo ocene izdelkov in storitev ipd.

Bivši (in morda bodoči) ameriški predsednik Donald Trump velja za enega največjih populistov, ki zna odlično zlorabljati lažne novice. Foto: Guliverimage Ricken me je spomnil tudi na študije, v katerih so ugotovili, da samo okrog 60 odstotkov računov na Instagramu pripada resničnim ljudem in da je pri več kot 50 odstotkih vplivnežev na platformi mogoče opaziti prakse lažnih sledilcev, navideznih oseb, ki se jih kupi na črnem trgu.

Kako so tudi nas napadli roboti?

Nekaj tednov po lanskih poplavah mi je član ekipe Inštituta 8. marec predstavil svojo zanimivo raziskavo. Profilne slike tistih, ki so nas blatili v objavah na spletu, je preveril z aplikacijo za testiranje, ki ugotavlja, ali so profilne slike ustvarjene z umetno inteligenco. Ugotovil je, da je bil velik del fotografij ustvarjen umetno. Tisti, ki so inštitut dneve blatili, v resnici niso bili ljudje, bili so roboti. Ustvarjeni so bili z namenom, da v javnosti vzpostavijo popačeno sliko realnosti, in to s sistematičnimi neresničnimi objavami, ki jih očitno producira tovarna zlobe. Z odzivi robotov pa želi zatem ustvariti vtis, da ljudje lažnim novicam tudi verjamejo.

To je le delček kolaža o ustvarjanju lažne resničnosti, ki se nam dogaja: robote uporabljajo za napade na podjetja in državne organe, za krajo osebnih podatkov in tudi za vplivanje na rezultate volitev in ustvarjanje družbenega ozračja za ohranjanje ali prevzem oblasti.

Čistilna akcija v Škofji Loki in praznovanje v Anhovem

Čistilna akcija v Škofji Loki. Številni prostovoljci in prostovoljke odstranjujejo posledice poplav. Gruča nasmejanih moških vpije: "Kje je zdaj Inštitut 8. marec? Nika Kovač?" Ob njih pa skupina ljudi dela in se na besede ne odziva. So člani in članice kolektiva Inštituta 8. marec.

Morda bi objestne gospode morali nagovoriti, se jim predstaviti. A so presodili, da to ne bi bilo produktivno, da tudi niso tam, da bi razčiščevali in se odzivali na laži, spodbujene na družbenih omrežjih.

Povsem drugačna pa je izkušnja, ki smo jo doživeli zvečer po izglasovanem zakonu Naj Anhovo ... zadiha. Skupaj smo zmago praznovali lokalni prebivalci in prebivalke, ekipa Inštituta 8. marec in predstavniki občine. Veliko je bilo smeha in objemov: uspelo nam je nekaj, kar se je dolgo zdelo nemogoče. Kapitalu smo postavili mejo in vse politične stranke v državnem zboru so se po več desetletjih boja postavile na stran ljudi.

Bil je eden najlepših večerov v življenju. Nekateri od domačink in domačinov so mi povedali, da so volili stranko, iz katere prihaja mnogo neresnic o meni in inštitutu, a so nas prepoznali kot zaveznike. Skupnost je bila sposobna videti onkraj razlik, skupnost je v Inštitutu 8. marec spoznala soborca, zato nam je z roko v roki uspelo nekaj pomembnega in dobrega za okolje in ljudi.

Veliko lahko dosežemo, če se povežemo v bitkah za socialno državo, za skupnost in za dostojno življenje vseh. 

Širjenje lažnih novic, načrtno vzpostavljanje lažne resničnosti, umetno ustvarjanje razlik med nami je zlo, ki nas pogosto ovira, da bi se prepoznali kot soljudje, ki drugim ne želimo slabega, ki lahko sodelujemo in znamo sodelovati in se, če si to dovolimo, lahko tudi spoprijateljimo. Tako nastajajo najlepše zgodbe.

Kot je ta iz Anhovega.

Siolova kolumnistka Nika Kovač Foto: Siol.net