Petek, 4. 10. 2024, 22.42
2 meseca, 1 teden
Nika Kovač: Zakaj prepovedujejo knjige?
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
3,49
New York. Mesto, ki nikoli ne spi, in mesto, kjer umirajo številne sanje. Mesto nasprotij, neenakosti in družbenih razlik. Mesto, v katerem se jasno riše beda kapitalizma, in mesto, ki mi je kljub temu ukradlo srce. Po skoraj letu dni sem se v času t. i. visokega tedna, tedna Združenih narodov, tja vrnila in eden prvih krajev, ki sem jih obiskala, je bila newyorška javna knjižnica.
V njej sem med študijem preživela veliko časa, saj je eden redkih krajev v mestu, ki jih lahko obiščeš brezplačno, v katerem si obkrožen s knjigami in čudovito stalno razstavo. (Če boste kdaj v New Yorku, jo priporočam. V zbirki so plišaste igrače medvedka Puja, pisalni stroj Charlesa Dickensa in poslovilno pismo Virginie Woolf.)
V knjižnici sem pogosto preganjala domotožje. Zato je med prvimi, ki jo zagotovo obiščem, ko sem spet v mestu. Tudi tokrat ni bilo drugače. A me je knjižnica presenetila. Pred vhodom je bil napis: "Teden prepovedanih knjig."
Prepovedane knjige v Ameriki
"Poslanstvo javne knjižnice je omogočiti, da so informacije in znanje prosto dostopni vsem. Prepričani smo, da bi moral imeti vsakdo možnost svobodno izbirati, kaj bo bral. Skupaj s knjižnicami in skupnostmi po vsej državi nasprotujemo prizadevanjem za cenzuro ali prepoved knjig. Solidarni smo s kolegi knjižničnimi delavci in člani skupnosti, ki so ogroženi," je ob tednu prepovedanih knjig povedal direktor knjižnice.
Neokonservativna gibanja v Ameriki si že desetletja organizirano prizadevajo vplivati na sezname šolskega branja. Napadajo šolske in splošne javne knjižnice in jim skušajo prepovedati izposojanje nekaterih knjig. Majhne, toda dobro organizirane skupine ljudi z močnim političnim in finančnim zaledjem sestavljajo sezname prepovedanih knjig ter šole in knjižnice sistematično nadlegujejo z zahtevami, naj učencem, učenkam in splošni javnosti onemogočijo dostop do tistih del, ki ne ustrezajo njihovim stališčem, verovanjem in predsodkom.
Med knjigami na teh seznamih so Kdo si, Aljaska Johna Greena, Absolutno resnični dnevnik Indijanca s polovičnim delovnim časom Shermana Alexija, knjige Toni Morisson, Varuh v rži J. D. Salingerja in številne druge.
Število zahtev za prepovedi knjig narašča
Ameriško knjižničarsko združenje opozarja na skrb vzbujajoč in naraščajoč trend zahtev za umik knjig iz izposoje po letu 2020. Leta 2023 je bil dosežen neslaven rekord, 1.247 poskusov prepovedi knjig, kar je glede na leto prej v javnih knjižnicah 92-odstotno povečanje, v šolskih pa 11-odstotno.
V posamezen zahtevek za prepoved je lahko vključenih tudi več sto različnih naslovov; leta 2023 je bilo napadenih kar 4.240 različnih naslovov. V dveh desetletjih pred letom 2021 je bilo povprečno letno število napadenih knjig 273.
Javna knjižnica na Manhattnu v New Yorku
Med knjigami, ki so bile najpogosteje tarča prepovedi, jih je 47 odstotkov takih, ki tematizirajo izkušnje LGBTQ ali etničnih manjšin oziroma v njih nastopajo liki, ki so del teh skupnosti. Tistim, ki zahtevajo cenzuro posamičnih knjig, se zdijo problematične vsebine, ki opozarjajo na raznolikost družbe zaradi različnih osebnih okoliščin, in vsebine, ki kritično obravnavajo trenutna družbena razmerja kakor tudi zgodovinske družbene krivice – teh je kar veliko v "deželi enakih in svobodnih", ki je suženjstvo formalno odpravila šele leta 1865, 89 let po ustanovitvi, uzakonjeno rasno segregacijo pa dokončno šele leta 1965.
Zahteve po prepovedi izposojanja knjig v šolskih in javnih knjižnicah vznikajo na različnih ravneh: v politiziranih šolskih svetih, z grožnjami z ukinjanjem lokalnega proračunskega financiranja javnih knjižnic (kar je dejansko privedlo do zaprtja številnih knjižnic), s pobudami za sprejem zakonodaje, ki določene knjige prepoveduje.
Prepovedane knjige na Madžarskem
Leta 2023 je vlada na Madžarskem z 32 tisoč evri kaznovala knjigarno Lira Kiskereskedelmi Kft, ki je na otroškem oddelku prodajala roman Heartstopper avtorice Alice Oseman. Kazen so ji izrekli, ker je kršila zakon iz leta 2021, ki so ga sprejeli pod pretvezo zaščite otrok pred "nevarno propagando LGBTQ" in ki za osebe, mlajše od 18 let, prepoveduje "promocijo" literarnih del in drugih vsebin, katerih tematika je povezana s skupnostjo LGBTQ.
Knjigarna Libri, ki je bila pred tem že denarno kaznovana, ker je imela na prodajnih policah knjigo ameriške avtorice, v kateri nastopa glavni junak z dvema očetoma, je knjige s seznamov prepovedanih ovila v folijo in s tem onemogočila, da bi jih ljudje vzeli v roke in listali v knjigarni, s čimer so pretentali represivno zakonodajo in omogočili nadaljnjo prodajo knjig.
Avtoritarni mehanizmi, ki kršijo človekove pravice in ustvarjajo družbeni razkol
Primera Madžarske in ZDA, ki še zdaleč nista edina, jasno opozarjata na probleme držav s spoštovanjem človekovih pravic in izključujočo obravnavo ljudi z različnimi osebnimi okoliščinami. Še bolj skrb vzbujajoče je, da država, namesto da bi skrbela za udejanjanje enakosti vseh svojih državljanov in državljank, prav prek svoje nacionalne ali lokalne politike prepoveduje knjige ter ustvarja in poglablja neenakosti.
Prepoved dostopa do knjig, ki tematizirajo problematiko LGBTQ, in želja po prepovedi izposoje knjig v nekaterih šolskih in javnih knjižnicah sta posledici sistematičnega delovanja organiziranega neokonservativnega gibanja s ciljem omejevanja pravic manjšinam, razpihovanja krivic in težav, ki že obstajajo v družbi, pa tudi reprodukcije patriarhalnih družbenih razmerij in ustvarjanja podlage in podpore za politične projekte. Taka politika skuša z ustvarjanjem delitev v družbi odvrniti pogled od nepravičnih družbenih razmerij, ki terjajo povezovanje, in onemogočiti sodelovanje med pogosto podobno neprivilegiranimi enakimi družbenimi sloji oz. razredi.
Madžarske oblasti so Knjigarno Libri kaznovale z globo 12 milijonov forintov (okoli 32 tisoč evrov), ker je objavila strip za mlade z LGBT-tematiko, s čimer je kršila t. i. zakon za zaščito otrok. To je bila najvišja kazen za kakšno knjigarno v zgodovini Madžarske. Knjigarna je nato začela "sporne knjige" ovijati v folijo, med njimi tudi madžarski prevod knjige Crudo (Brutalno) Ornelle Della Libera, ki govori o brutalnosti med mladimi tolpami.
Zato je treba braniti skupen, kritičen javni prostor, kjer se na spoštljiv način ter brez sovraštva in hujskanja srečujejo različni razmisleki in ideje kot temelj demokracije. Skupen javni prostor, ki ga pooseblja javna knjižnica, vsakomur omogoča dostop do izbire knjig, do branja in tudi do znanja. Ta javni prostor je treba ubraniti tudi pred t. i. politično korektnostjo, ki je vse prepogosto zlorabljena za izgon misli in vsebin iz javnega prostora.
Princeska z napako
V Sloveniji tovrstna gibanja niso uspešna. Sicer obstajajo, krepijo pritiske, izdajajo priročnike, širijo lažno moralno paniko in si prizadevajo, da določenih vsebin v šolah ne bi obravnavali in o njih ne bi brali. Jasno je, da je v šolskem prostoru in v javnih knjižnicah pomembna obravnava del, ki govorijo o različnosti in strpnosti.
In vendar se tudi v Sloveniji srečujemo z glasovi, ki problematizirajo delo, izbrano za katerega od literarnih šolskih tekmovanj. Ko sem bila v osnovni šoli, so nekateri od staršev kot nesprejemljivo za tekmovanje za Cankarjevo priznanje označili knjigo Princeska z napako Janje Vidmar. V njej spoznamo deklico Fatimo in njene stiske begunke v Sloveniji. Skoraj desetletje kasneje je bila v projektu Rastem s knjigo za sporno označena knjiga iste avtorice Elvis Škorc, genialni štor, ker je glavni junak – tako kot vsi fantje njegovih let – masturbiral.
Zavedati se moramo, da šola ne opravlja svoje temeljne funkcije vzgoje in grajenja avtonomnih osebnosti, če iz obravnave umika za nekatere sporne teme. V šolah skladno z zakonom, učnimi načrti in cilji obravnavajo tematike, o katerih ljudje mogoče ne delijo vrednot in stališč, formalna zahteva pa je, da jih obravnavajo na objektiven, kritičen in pluralen način, kar zagotavlja odsotnost indoktrinacije otrok in učencev.
Itn.
Že osmo leto sem članica organizacijske ekipe Festivala angažiranega pisanja Itn. Član ekipe je tudi gimnazijec Jan, ki je proučil tematiko prepovedanih knjig. Opozarja, da je stanje na Madžarskem in v Ameriki strašljivo, saj so se vrnili k prepovedim, o katerih smo verjeli, da so preživete.
V Sloveniji doslej tovrstne pobude niso imele večje podpore, zato se zdi, da nas od takih prepovedi ločijo svetlobna leta. Jan pa opozarja, da so gibanja, ki zahtevajo prepovedi vsebin, politična, organizirana in sistematična, in da moramo njihovo delovanje prepoznati in ga z držo zatreti v kali. Tudi tako, da preberemo kakšno izmed knjig s seznama prepovedanih knjig v ZDA ali na Madžarskem.
Siolova kolumnistka Nika Kovač je antropologinja, aktivistka in direktorica Inštituta 8. marec. Kolumne na Siolu objavlja vsako prvo soboto v mesecu.
