ameriške volitve
Petek, 25. 10. 2024, 22.08
1 dan, 14 ur
Branko Soban: Donald Trump je fašist do obisti
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
5,47
Američani bodo 5. novembra odločali, ali se bo republikanec Donald Trump vrnil v Belo hišo ali pa jo bo prevzela demokratka Kamala Harris.
Največji problem pretirane politične korektnosti je, da se bobu nikoli ne reče bob. Stvari zato nikoli ne dobijo pravega imena. Zlasti v politiki. Donalda Trumpa na primer nikoli niso opisovali in predstavljali tako, kakor bi ga v skladu z njegovo etično sporno retoriko in prakso pravzaprav morali. To težavo je zdaj z enim samim zamahom odpravil general Mark Milley, nekdanji načelnik združenega poveljstva oboroženih sil ZDA, ki je za Trumpa odkrito dejal, da je fašist. Pravi fašist. In to do obisti.
Največ zaslug za to, da je Donald Trump v javnosti končno postal to, kar je pravzaprav že dolgo, ima v bistvu Bob Woodward. Preiskovalni novinar, ki je pri 81 letih izdal novo knjigo z naslovom War (Vojna).
Woodward, ki je skupaj s kolegom iz Washington Posta Carlom Bernsteinom zaslovel, ko je pred desetletji razkril znano afero Watergate, je v tej novi knjigi podrobno opisal srečanje z generalom Markom Milleyjem marca lani. Generalu s štirimi zvezdicami je do upokojitve takrat manjkalo še šest mesecev. Na nekem srečanju ga je poklical k sebi in mu dejal, da preprosto mora govoriti z njim. O Donaldu Trumpu.
"To je zelo nevaren človek!"
General je bil Trumpov najtesnejši sodelavec, ko je ta bil predsednik ZDA. Woodwardu je brez ovinkov dejal, da Trump predstavlja veliko nevarnost za ameriški narod. "Moramo ga ustaviti! Vi, novinarji, ga morate ustaviti! To je najnevarnejši človek, kar jih je bilo. Trump je totalni fašist. Fašist do obisti!" je Woodwardu večkrat ponovil general, Trumpov vojaški svetovalec med njegovim predsedovanjem.
Podobnih misli je bil tudi general Herbert Raymond McMaster, drugi po vrsti od štirih Trumpovih svetovalcev za nacionalno varnost, ki je Jeffreyju Goldbergu, glavnemu uredniku ugledne revije Atlantic, lani zastavil tole retorično vprašanje: "Naša naloga je braniti ustavo ZDA. Toda kaj storiti, ko sam vrhovni poveljnik ameriške vojske tepta ta naš temeljni zakon?"
Nekdanji načelnik združenega poveljstva oboroženih sil ZDA general Mark Milley je za Donalda Trumpa odkrito dejal, da je fašist in nevaren človek.
Likvidacija generala Milleyja
General Mark Milley je seveda dobro vedel, kaj govori in kaj ga čaka. Donald Trump je namreč že kot predsednik grozil vsem, ki so ga kritizirali. In to nenehno ponavlja tudi v svoji drugi predsedniški tekmi. Vsi, ki mu nasprotujejo, vsi, ki imajo drugačne politične poglede, vsi, ki so drugačne rase ali vere, so sovražniki države in jih je treba pokončati.
Tudi generalu Milleyju je odkrito grozil z likvidacijo. Ta je zato že dolgo dobesedno zasut z grožnjami s smrtjo, zaradi česar je doma v okna vstavil neprebojno steklo, ki naj bi hišo varovalo tudi pred eksplozijami.
Eno je, če ti s smrtjo grozijo neuravnovešeni ljudje na družabnih omrežjih, nekaj povsem drugega pa je, če likvidacijo generala priporoča politik, ki lahko že v kratkem še drugič postane predsednik ZDA.
Nenavadni predsedniški ukazi
Položaj je po svoje na las podoben dogajanju v zadnjih dneh predsedovanja Richarda Nixona, vpletenega v že omenjeno afero Watergate. Takratni obrambni minister James Schlesinger je tedanjemu načelniku združenega štaba oboroženih sil generalu Georgeu Brownu naročil, da morajo vsi predsednikovi "nenavadni ukazi" najprej skozi njegove roke.
Ministra je namreč resno skrbelo predsednikovo mentalno zdravje. In stanje Trumpovega duha zdaj močno vznemirja tudi mnoge Američane. Njegovi predvolilni nastopi so namreč polni arogance, groženj in tudi nesmislov. Celo ugledni Financial Times je poročal, da je na enem od shodov svojih privržencev te dni (nerazumljivo, zakaj) omenjal strašansko velikost penisa slavnega in karizmatičnega zdaj že pokojnega igralca golfa Arnolda Palmerja …
Charles Lindberg in "America First"
Pred časom se mu je zareklo, da si želi takšne generale, kakor jih je imel Adolf Hitler. V njegovem štabu so to seveda zanikali, kar je običajna praksa razvpitih lažnivcev. Toda dejstvo je, da je Donald Trump že od nekdaj veliki oboževalec slavnega letalca Charlesa Lindbergha, velikega zaljubljenca v Hitlerja in nacistični režim.
Lindbergh, ki si je prvi omislil klic America First (Najprej Amerika), kar je Trump vztrajno ponavljal med prvo predsedniško kampanjo in seveda tudi po njej, je bil velik zagovornik nacističnega režima in takratne nemške politike, zaradi česar si je prislužil tudi najvišja nacistična priznanja.
Donald Trump se navdušuje tudi nad Charlesom Lindberghom, ki je kot prvi človek z letalom preletel Atlantik brez postanka. Lindbergh se je zaradi tega podviga vpisal med ameriške legende, a se je zatem pred začetkom druge svetovne vojne otepal očitkov, da simpatizira z nacisti. To je zanikal, vendar pa je glasno podpiral izolacionistično politiko ZDA in med drugim tudi nasprotoval vojaški podpori Britancem v boju proti Nemcem. Njegovo geslo je bilo Najprej Amerika. Trump je na podlagi tega vzora izoblikoval svoje geslo Naredimo Ameriko spet veliko – MAGA.
Donald Trump je zgodovinsko popolnoma nepismen človek, kar seveda velja tudi za mnoge druge politike. Prav zato bi morali vsi njegovi zagovorniki pred odhodom na volišča temeljito prebrati sijajno knjigo Benjamina Carterja Hetta z naslovom The Death of Democracy (Smrt demokracije) in s podnaslovom Hitlerjev vzpon na oblast in padec Weimarske republike, kjer se vzporednice med dogajanji v Nemčiji v tridesetih letih prejšnjega stoletja in med današnjo Ameriko ponujajo kar same.
Tudi Hitler se je, na primer, leta 1932 podal na predsedniške volitve in na njih izgubil (proti Hindenburgu), a se je potem pritožil. In ko je sodišče zavrglo pritožbo, se je sam razglasil za zmagovalca.
Hitlerjev paradoks laži
Profesor zgodovine Hett v knjigi sijajno razloži t. i. Hitlerjev paradoks. Znano je namreč, da je Adolf Hitler nenehno lagal. Njegov finančni minister grof Lutz Schwerin von Krosigk je nekoč dejal, "da zaradi svojih nenehnih laži sploh ni več opazil razlike med resnico in lažjo". Toda njegovim privržencem je bila všeč njegova "avtentičnost", zato jih dejstva sploh niso zanimala.
Tudi Hitler sam je govoril, da mora biti politik "preprost in čustven in ne intelektualec". Čeprav ni imel ljudi, ki bi mu bili zelo blizu, je imel izjemen občutek za upanja, strahove, misli in potrebe množic. Toda po drugi strani, piše profesor Hett, je bil po svoje dokaj negotov, a hkrati nestrpen do svojih kritikov, in poln bombastičnih izjav o svojih dosežkih. In strašno je zaničeval intelektualce in poznavalce pravega stanja stvari.
Čez štiri leta ne bo volitev …
Tako danes razmišlja, govori in se obnaša tudi Donald Trump, ki sploh ne skriva svojega oboževanja vseh avtoritarcev sveta in njihovih manipulacij z volitvami in demokracijo. Diktatorji nočejo, da tisti spodaj odločajo o njihovi usodi, zato je tudi Donald Trump javno govoril, da v primeru svoje novembrske zmage čez štiri leta ne bo več treba na volišča.
To sta v tridesetih letih storila prav Adolf Hitler in Benito Mussolini. Zadnji je na primer dejal, da so volitve pravzaprav "nekakšna otročarija, ki že desetletja ponižuje narod". Zato je treba volitve preprosto ukiniti.
Revolucija proti razumu
Zgodovinarja Hetta sta v knjigi še posebej zanimala nemški kult iracionalnosti in posledično takratna revolucija proti razumu. Zanikanje realnosti ter zaničevanje resnice in razuma je pod Hitlerjem popolnoma zaslepilo nemški narod, ki nikakor ni hotel in ne zmogel razumeti, da je prav zavračanje resnice in racionalnosti v bistvu pot, ki lahko pelje samo v Auschwitz in druga koncentracijska taborišča.
Za takratne zaslepljence je bilo to takrat seveda nekaj povsem nemogočega. Toda za današnjo slepoto mnogih, ki na volitvah vse bolj strastno dajejo glas populistom, rasistom in fašistom in s tem podpisujejo nekakšno bianco menico za gradnjo novih koncentracijskih taborišč, tokrat za "barbarske begunce in migrante", to ne more biti več izgovor. Saj je ta izkušnja že zapisana v spominu tistih, ki so jo doživeli.
Avtoritarizem je nalezljiva bolezen
A zaradi popolne zgodovinske nepismenosti mnogi volivci preprosto pozabljajo nanjo. Donald Trump in njemu podobni politiki pa stavijo prav na to. Na to strašno in bolečo izgubo spomina. Populizem in avtoritarizem sta namreč zelo nalezljiva pojava. Zato jim tako zlahka nasedajo (preveč) naivne množice. In ko se zgodi katastrofa, poti nazaj seveda ni več.
Siolov kolumnist Branko Soban, zunanjepolitični komentator in publicist, nekdanji dopisnik iz Kaira in Moskve. Pronicljivi kronist našega časa, poznavalec in neutrudni kritik Putinove Rusije in pozabljenih tragedij Bližnjega vzhoda. Kolumne na Siolu običajno objavlja na zadnjo soboto v mesecu.
