Sreda, 24. 2. 2021, 5.49
2 leti, 11 mesecev
Covid-19 in najmlajši
Znanost se želi prepričati, da je pri zatiranju epidemije treba vključiti prav vse starostne skupine
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
0,40
3
Strategija boja proti epidemiji bolezni covid-19 zajema prostovoljno cepljenje odraslih, znanost pa še vedno išče zanesljiv odgovor, ali je to dovolj.
Med številnimi vprašanji o bolezni covid-19, ki še nimajo jasnega odgovora, sta tudi, kakšno vlogo imajo otroci pri širjenju te bolezni in ali je cepljenje smiselno ali potrebno celo zanje. Zanesljive odgovore pričakujemo od novih kliničnih študij.
Ne samo v Sloveniji, tudi marsikje drugje po svetu se spopadajo z neprijetnim dejstvom, da upad epidemije ne poteka tako hitro, kot bi si želeli, in da je v tem trenutku zelo nehvaležno napovedati odgovor na vprašanje vseh vprašanj zadnjega leta: kdaj bo epidemije konec.
Napredki znanosti in tehnologije omogočajo večje preboje v krajšem času
Ko smo se lani prvič srečali s tem zahrbtnim virusom, ki pri nekaterih ostane skoraj neopažen ali celo popolnoma neopažen, pri drugih pusti trajne posledice, tretje pa premaga z najbolj neželenim izidom, nismo o njem vedeli skoraj ničesar.
Zahvaljujoč napredku znanosti in predanosti znanstvenikov ter ogromnemu zanimanju družbe za zajezitev, smo do cepiv in številnih odgovorov prišli veliko hitreje, kot bi si to še pred enim letom lahko zamislili. Tako hitro, da nekateri sumijo, da je to sploh mogoče – a vendarle je. Znanost in tehnologija danes nista enaki kot pred enim letom, kaj šele petimi ali desetimi. Spomnimo se le, kako smo komunicirali pred desetimi leti in kaj vse počnemo s pametnimi mobilnimi telefoni danes.
Najmlajši so pri epidemiji covid-19 največja neznanka
Pri epidemiji ni več nobenega dvoma, da so največja tveganja – tudi za najslabši izid – pri starejših, zlasti s spremljajočimi kroničnimi boleznimi. Ne nazadnje bi to pričakovali po "zdravi kmečki pameti" celo brez globljih znanstvenih utemeljitev.
Veliko bolj nejasna je vloga otrok – že res, da so pri njih težji poteki bolezni zelo redki, a ostaja še vedno nepojasnjena njihova vloga pri širjenju bolezni. Nekateri so poročali, da so otroci lahko morebitni superprenašalci, drugi pa, da so pri njih prenosi bolezni bistveno manj verjetni kot pri odraslih – skratka od ene do druge skrajnosti.
Velika dilema za obvladovanje epidemije: cepiti tudi mladoletne?
Glede na še neenotna mnenja o vlogi otrok pri širjenju epidemije je ravno tako vroč kostanj vprašanje, ali je smiselno, ali je celo treba cepiti tudi mlajše od 18.
Vedno glasnejši so namreč znanstveniki, ki so prepričani o resnem tveganju od pojava novih žarišč in rasti številk, dokler imunitete ne zagotovimo prav vsem starostnim skupinam. Med zagovorniki tega stališča so tudi v britanskem svetovalnem odboru vlade za izredne razmere, poroča britanski časnik The Guardian.
Oče številnih cepiv: cepljenje otrok varuje starejše
Cepljenje otrok bo varovalo starejše, ker virus lahko povzroči asimptomatske okužbe pri vseh starostnih skupinah, je prepričan danes 88-letni ameriški zdravnik Stanley Plotkin, ki velja za izumitelja cepiva proti rdečkam in soizumitelja cepiva proti rotavirusu, sodeloval pa je tudi pri razvoju številnih drugih cepiv, med drugim proti vraničnemu prisadu, otroški paralizi in steklini.
Ameriški zdravnik Stanley Plotkin, ki si je s svojimi veliki prispevki pri ustvarjanju cepiv zaslužil vzdevek "Oče cepiv".
"Ne morem si zamisliti, kako lahko sploh upamo, da bomo izkoreninili virus, če ne želimo precepiti večine prebivalstva," je po poročanju časnika The Guardian med drugim dejal Plotkin.
(Ne)pristranskost?
Nekateri opozarjajo, zagovornikom teorij zarot pa je takšno razmišljanje mlin na veter, da Plotkin, ki še danes svetuje farmacevtski družbi Sanofi Pasteur in še nekaterim drugim biotehnološkim družbam ter vladam in nevladnim ustanovam, morda le ne more biti nepristranski, ker je, kot navajajo, vso njegovo poklicno pot financirala industrija cepiv.
Od vrhunskega znanstvenika sicer pristranskosti ne bi pričakovali, dokončne odgovore pa bodo vsekakor zagotovile klinične študije z mladoletniki (ki so tudi s pravnega vidika zahtevnejše kot študije na odraslih).
Klinične študije na najmlajših so se komaj začele
Klinične študije cepiv na mladoletnih so se namreč začele razmeroma pozno, saj so dozdajšnje študije največ pozornosti namenjale odraslim – pa še to ne vsem starostnim skupinam: AstraZeneca namreč ni enako intenzivno proučila najstarejših, zaradi česar se pojavljajo pomisleki o uporabi pri starejših od 55 ali 65 let, dokler ne bo dodatnih odgovorov tudi za te skupine.
Ravno AstraZeneca že izvaja študijo na starostni skupini šest do 17 let. Pfizer in BioNTech, na primer, napovedujeta rezultate svoje študije na otrocih med 12. in 15. letom v, kot pravijo, naslednjih mesecih, temu pa bo sledila študija na otrocih med petim in 11. letom starosti.
Imunski sistem najstnikov podoben sistemu odraslih, pri mlajših je drugače
Ravno pri najmlajših je še veliko neznank, ker v primerjavi z najstniki odziv njihovega imunskega sistema ni primerljiv odzivu odraslih. Lahko pričakujemo, da bodo cepiva za najmlajše morala biti drugačna ali bodo vsaj odmerjanja obstoječih drugačna kot pri odraslih.
Šele ko bomo imeli več zanesljivih odgovorov, bo mogoče sprejeti prave odločitve. Predvsem je treba razjasniti, ali je z vidika javnega zdravja otroke treba cepiti ali ne, svari Adam Finn, profesor pediatrije na univerzi v Bristolu, ki tam sodeluje pri preizkusu cepiv proti novemu koronavirusu na otrocih. "Če je potrebno, je to treba izpeljati, če pa ni, pa pri tem ne bi smeli vztrajati," je še povedal za omenjeni britanski časnik.
3