Sobota, 9. 5. 2020, 19.36
2 meseca, 1 teden
S sodobnimi tehnologijami tudi nad stranske učinke karantene
Tehnološki trendi, ki nam zelo pomagajo med pandemijo
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
2,44
2
Sodobne tehnologije so zelo pomagale, da smo ostali povezani in da gospodarstvo deluje, kolikor je glede na razmere mogoče.
V času pohoda bolezni covid-19 so nam nekatere tehnologije zelo pomagale ohraniti stik z običajnim življenjem, zajeziti širjenje epidemije, ohranjati gospodarstvo ter krepiti odpornost celotne družbe proti tej in drugim grožnjam. Katere so se najbolje odrezale?
Pandemije niso nekaj novega, a imamo danes, v nasprotju s časi pandemije španske gripe pred stotimi leti, številna orodja in tehnologije, ki so nam pomagale manjšati škodo ob ustavitvi družbe zaradi epidemioloških ukrepov.
Orodja, ki so v še tako izrednih razmerah zagotavljala najboljšo mogočo funkcionalnost družbe, in orodja, katerih pomen smo zdaj tako dobro spoznali, da bi jih lahko še naprej s pridom uporabljali, tudi ko bomo premagali pandemijo. Orodja, ki bodo družbo lahko bogatila tudi, ko se bomo povsem vrnili v vsakdanje tirnice.
Spletno in mobilno nakupovanje ter robotske dostave
V času najostrejših omejitev gibanja smo praktično čez noč spoznali, kaj vse lahko kupimo prek interneta. Ne kupujemo več samo tehničnega blaga, temveč zdaj tudi že solato od krajevnih pridelovalcev, dostava hrane prek internetne prodaje pa se je izkazala za rešilno bilko za številne gostince. Veliki sistemi svoje dostave in logistiko (predvsem na ravni skladišč) optimirajo tudi z roboti, ki se pri rutinskih (in monotonih) opravilih bolje odrežejo kot ljudje.
Spletno in mobilno nakupovanje se je v času pandemije v hipu prelevilo iz simpatičnega priboljška v pomemben in nepogrešljiv način poslovanja.
Spletno in mobilno nakupovanje se je v času pandemije v hipu prelevilo iz simpatičnega priboljška v pomemben in nepogrešljiv način poslovanja.
Digitalno in brezstično plačevanje
Začne se že pri epidemiološkem vidiku: gotovina je eden od največjih prenašalcev bakterij in virusov, zaradi česar imajo plačilne kartice zlasti v tem času že v izhodišču veliko prednost.
Še (tudi epidemiološko) prijaznejše je brezstično plačevanje, pri katerem kartica nikoli ne zapusti rok svojega lastnika in kjer se pri večini nakupov (v Sloveniji so to nakupi do 25 evrov, ki ne presegajo določenega seštevka) ni treba dotikati plačilnega terminala niti za vnos varnostne kode (PIN). Elektronska plačila so primernejša tudi za hitro in varno posredovanje plač, pomoči, podpor in vseh drugih oblik prejemkov.
Epidemiološko najprijaznejše plačevanje je brezstično, ker kartica nikoli ne zapusti rok svojega lastnika in ker se pri večini nakupov ni treba dotikati plačilnega terminala niti za vnos varnostne kode (PIN).
A kar je nam že samoumevno, ni dostopno vsem po svetu. Po ocenah svetovne banke je na svetu več kot 1,7 milijarde ljudi brez bančnega računa, ki so jim prednosti digitalnega plačevanja težje dostopne. Digitalno plačevanje ravno tako zahteva zanesljivo in vseprisotno komunikacijsko podporo ter primerne uporabniške naprave – spet nekaj, kar je v našem delu sveta privzeto, ponekod na svetu pa še vedno nedosegljivo.
Delo na domu
Toga birokracija ni bila naklonjena delu na domu, a se je po sili razmer kar hitro pokazalo, kaj vse se lahko naredi brez prisotnosti na delovnem mestu v zdravstveno varnejšem okolju lastnega doma brez tveganih nagnetenih stikov.
Že res, da se vsega ne da opraviti na daljavo, a je za marsikatero opravilo delo na domu ustvarilo nov koristni čas, ki bi ga zaposleni sicer preživeli na nekoristni vsakodnevni vožnji med domom in delovnim mestom. Dobro za epidemiološko sliko in dobro tudi za okolje.
Učenje na domu
Sredi aprila so šole in/ali fakultete deloma ali v celoti zaprli v 191 državah, kar je vplivalo na 1,57 milijarde učečih se vseh starostnih skupin. Tam, kjer so se izobraževalne ustanove hitro prilagodile s poukom na daljavo, so izpadi zaradi karantene veliko manjši, same tehnologije pa so v marsičem podobne kot pri delu na daljavo.
Brez sodobne tehnologije učenje na domu zagotovo ne bi bilo tako uspešno.
Toda učenje na daljavo lahko še bolj poglobi razlike med tistimi, ki si ga lahko privoščijo, in tistimi (predvsem drugod po svetu), ki si ga ne morejo. Začne se že pri potrebni tehnološki opremljenosti, ki je lahko za nekatere velik zalogaj, upoštevati pa moramo tudi zagotavljanje primernega učnega okolja doma za najmlajše, kar lahko pomeni, da se mora eden od staršev posvečati temu in se odpovedati službi (ter s tem tudi boljši ekonomski samostojnosti).
Telemedicina
Telemedicina se je dokazala kot učinkovito orodje za zajezitev širjenja bolezni covid-19, tudi ko so bolniki razpršeni po svojih domovih in jim zato ni treba prihajati v zdravstvene ustanove. Nosljive povezane naprave spremljajo pomembne kazalnike, kot so srčni utrip in zasičenost hemoglobina s kisikom, kar lahko pomaga pri hitrejšem odkrivanju morebitnih motenj. Inteligentni sistemi pomagajo pri osnovnem svetovanju, zaradi česar so zdravniki na voljo za specifične in zahtevnejše primere.
Za poln izkoristek sadov telemedicine pa morajo imeti uporabniki nekaj tehnične pismenosti in ustrezno opremo, stroškov teh storitev pa zdravstveno zavarovanje, če sploh obstaja, ne krije vedno v celoti. Tudi tu so določene pravne ovire, saj je zdravniški poklic močno reguliran, zato zdravniki ene države verjetno nimajo pravic opravljati svojega poklica v drugi državi – tudi na daljavo ne.
Spletna zabava
Virtualni muzeji, galerije, zabave, najrazličnejše igre … Ko so epidemiološki ukrepi močno zmanjšali medčloveške stike, sta se ustvarjalnost in želja po druženju preselili na internet – tudi s tem in zato smo zdaj še bližje, čeprav na daljavo.
Dobavne verige 4.0
Pandemija ni prekinila samo medosebnih stikov, temveč tudi svetovne dobavne verige – tako hitro in popolno, da so bile že zaradi tega številne tovarne prisiljene zapreti svoje obrate. Obenem so zaradi gromozanske razlike med ponudbo in povpraševanjem po zaščitni opremi številne države uvedle prepovedi izvoza tovrstnega blaga.
Pandemija je tako še pospešila prizadevanja, da bi se z digitalnimi tehnologijami, kot so internet stvari, umetna inteligenca ali računalništvo v oblaku, povečala zanesljivost in zmanjšala ranljivost dobavnih verig – tudi v izjemnih okoliščinah, kot je pandemija.
Med tehnologijami, ki pomembno večajo zanesljivost dobavnih verig in manjšajo njihovo ranljivost, je tudi umetna inteligenca,
A tudi tukaj, opozarja Svetovni gospodarski forum, politike, norme in zakonodaja ne sledijo hitrem utripu inovacij.
3D-tisk
S 3D-tiskalniki je bilo mogoče v kratkem času nadomestiti nekatere ključne dele in izdelke, katerih dobava je postala (skoraj) nemogoča zaradi motenih oskrbovalnih poti. Med izdelki, ki so jih natisnili, je bila tudi zaščitna oprema.
Toda 3D-tisk ne more biti celovita nadomestna rešitev za množično produkcijo. Ravno prej omenjena zaščitna oprema ima visoke standarde, pridobivanje dovoljenj pa je ravno tako časovno zahtevno. Podobna ovira se pojavi, ko gre za tisk patentno zaščitenih delov in izdelkov.
Robotika in droni
Maloprodaja, gostinstvo, logistika in druge panoge, ki so zelo odvisne od neposrednega ročnega dela in medčloveških stikov, so utrpele največjo škodo zaradi pandemije oziroma varovalnih ukrepov osamitve.
Z droni nadzirajo spoštovanje omejitvenih ukrepov zaradi pandemije in izvajajo dostave tudi okuženim, kjer osebni stik ni zaželen.
Po drugi strani pa so roboti in droni dobili povsem nove oblike rabe – roboti na primer razkužujejo javne površine ter ponekod dostavljajo hrano in potrebščine obolelim v karanteni, droni pa niso le sredstvo za nadzor spoštovanja omejitev gibanja, temveč so se izkazali tudi v nekaterih primerih dostave.
5G ter informacijska in komunikacijska tehnologija
Vse prej omenjene in številne druge tehnologije so odvisne od zanesljivega, hitrega in splošno dostopnega interneta. Širokopasovni dostop, tako stacionarni kot mobilni, omogoča številne storitve, a pasovne širine ni nikoli preveč.
To se je pokazalo ravno v času pandemije, ko so zaradi izjemnega povečanja podatkovnega prometa – ravno zaradi intenzivnejše uporabe zgoraj omenjenih tehnologij – nekateri ponudniki pretočnega videa (preventivno) zmanjšali privzeto kakovost slike svojih storitev in tako nekoliko razbremenili povezave.
Nove priložnosti bodo ponujala mobilna omrežja pete generacije – kot eden tipičnih primerov se omenjata ravno telemedicina ter oskrba starejših in drugih na daljavo, a pričakovati je tudi takšne primere rabe, ki si jih danes morda ne moremo niti predstavljati.
2