termometer

Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
termometer
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
termometer
Danes je za otroke prvi dan, ko ostajajo doma, saj so zaradi preprečevanja širjenja koronavirusa svoja vrata zaprle vse šole. Nekatere so se odločile, da šolanja v prvem tednu še ne bodo začele, številne šole pa bodo staršem že od prvega dne za vsak dan sproti pripravljale vsebine za učenje. Starši, ki otroke šolajo na domu že dlje časa, so prepričani, da je to zanje dobra priložnost, saj ima individualno delo več prednosti. Svoje izkušnje so strnili v nekaj nasvetov.
Številni otroci in starši se s takšno obliko šolanja na domu srečujejo prvič, nekaj staršev pa svoje otroke šola doma že dlje časa.
Mateja de Laat, zgodovinarka in soavtorica spletne strani z informacijami o šolanju na domu, doma šola oba svoja otroka. Hči je v devetem, sin pa v drugem razredu. Kot pravi, oba šola na domu od začetka in nikoli nista bila v šoli. Prepričana je, da je večina staršev v tem položaju prvič in se zato lahko počutijo negotovi, celo zaskrbljeni.
"Na srečo so nekatere založbe ponudile možnost brezplačne uporabe njihovih učnih materialov, seveda pa bodo dobili tudi napotke od učiteljev in učiteljic. Navodila glede učne snovi so bolj ali manj zagotovljena, negotovost večinoma tiči v tem, kako izpeljati otrokov učni proces," meni de Laatova.
Na podlagi devetih let uspešnega šolanja na domu je izpostavila šest sestavin šolanja na domu, ki so se po njenih izkušnjah izkazale za pomembne.
Individualen pristop k učenju ima veliko prednosti.
Foto: Getty Images
Kot pravi de Laatova, se šolanje na domu, s katerim se spoznavajo slovenski starši v trenutnih okoliščinah, precej razlikuje od šolanja na domu, če se starši zanj odločijo zavestno in prostovoljno.
"Šolarji na domu imajo možnost, da že na začetku leta stopijo na učno pot, ki je prilagojena njihovi naravi - njihovim potrebam, močnim in šibkim točkam, lastnostim in načinu učenja ter darovom in potencialom. Te možnosti otroci, ki se bodo učne snovi učili doma v naslednjih tednih, nimajo, vsekakor pa bodo dobili priložnost, da izkusijo učenje malo drugače, kot so ga navajeni," meni de Laatova.
"Za večino otrok in staršev bo to čisto nova izkušnja, ki zagotovo pomeni izziv, a je vendarle lahko lepa in pozitivna. Najpomembnejše pa je to, da starši zaupajo sebi, da zaupajo v to, da bodo lahko izpeljali to nalogo ter nagovorili otrokovo naravno potrebo po učenju in spoznavanju sveta," je prepričana Mateja de Laat.
Tudi drugi starši, ki šolajo svoje otroke na domu, so prepričani, da iz trenutnih razmer lahko potegnemo tudi marsikaj dobrega in da bo izkušnja za otroke pozitivna.
Petra Privošnik, ki se je s šolanjem na domu seznanila lani, je prepričana, da je to predvsem priložnost, da starši zelo dobro spoznajo svojega otroka in to, na kakšen način se uči.
"Če otroka dobro poznamo in sledimo njegovemu načinu učenja, vemo tudi, kako ga motivirati. Predlagam, da si otroci sami organizirajo urnik za en teden ali pa, če tega še ne zmorejo, sodelujejo pri pripravi urnika in preostalih aktivnosti. Predlagam učenje največ dveh predmetov na dan, ker se tako lažje poglobijo v eno temo, in pa na način, da zraven ustvarjajo ali se gibajo," svetuje Privošnikova.
Za primer je omenila otroke, ki zelo radi rišejo, pisanje pa jim ne gre. V tem primeru lahko starši otroke spodbudijo, da snov v čim večji meri narišejo in potem na sliko napišejo samo ključne besede. Pomaga tudi, da se o snovi zelo veliko pogovarjamo, nekaterim zelo ustreza kombiniranje sedenja in fizičnih vaj, vključevanje odmorov za vodo, oreščke, jabolko in podobno.
"Kadar so otroci izzvani, da sami organizirajo učni proces, so tudi bolj motivirani. Določiti je treba cilje za en teden vnaprej, potem pa naj sam pove, kako si bo razporedil urnik in na kakšen način bi se najraje učil. Lahko mu razlagamo mi, lahko pa se sam dokoplje do informacij, to je treba pač spoznati," meni Privošnikova.
"Če so doma mlajši otroci, jim naj pri učenju pomaga starejši. Če je mogoče, naj se starši najprej sami 'naučijo' snov in se nanjo pripravijo, potem pa gredo z otroki v naravo in se o tem pogovarjajo med hojo ter poiščejo v naravi asociacije v povezavi s snovjo," predlaga Privošnikova.