Znani so najboljši mladi talenti računalništva in informatike

Dogodek, ki ga je je organiziralo Združenje za informatiko in telekomunikacije pri GZS v sodelovanju s SRIP GoDigital in ACM Slovenija, je bil poklon zvezdam računalništva in informatike – mladim, ki ne obvladajo le tipkovnice, temveč tudi miselne izzive sveta podatkov, programiranja in inovacij. Predstavili so se najuspešnejši tekmovalci, ki so prejeli priznanja za svoje dosežke, obenem pa so organizatorji izpostavili tudi trud, znanje in potencial vseh sodelujočih mladih talentov, ki soustvarjajo rešitve prihodnosti.

Posebno priznanje so namenili tudi mentorjem, ki imajo izjemno zaslugo, da se mladi sploh navdušujejo nad računalništvom in informatiko ter se odločajo za sodelovanje na tekmovanjih. "To so vsi tisti, brez katerih številni uspehi tekmovalk in tekmovalcev sploh ne bi bili mogoči. Njihova predanost, znanje in zavzetost že vrsto let navdihujejo mlade – ne vodijo jih le skozi naloge, temveč jim odpirajo vrata v svet ustvarjalnega razmišljanja, raziskovanja in tekmovalnega duha," so izpostavili na dogodku.

Računalništvo ni orodje, ampak znanstvena disciplina

Dogodek je odprl Andrej Brodnik, predsednik komisije za tekmovanja pri ACM Slovenija, ki je podelil nagrade mentorjem in se jim zahvalil za ves njihov trud. Ob tem je poudaril, da si prav vsak mentor zasluži nagrado.

Za nepozabno doživetje prireditve je s svojo energijo in humorjem poskrbel Nik Škrlec, ki je dogodek povezoval in mu dodal igrivost. Foto: Tadej Kreft Ob tem je Brodnjak izpostavil pomen tekmovanj. "Percepcija tekmovanj pri mladih je zelo raznolika – od zabave do dokazovanja kakovosti. Vsako tekmovanje mora na neki način zadovoljevati to celotno mavrico pričakovanj," je dejal.

Opozoril je na resno pomanjkanje primerljive digitalne izobrazbe v slovenskem šolskem sistemu. "Tu smo strašansko kratki, posledica česar je, da so naši otroci povsem nekonkurenčni v primerjavi s svojimi vrstniki v tujini. Hkrati se poglablja razkorak med tistimi, ki si lahko kakovostno izobraževanje privoščijo, in tistimi, ki si ga ne morejo," je opozoril.

Mladi naj bodo ambiciozni, zvedavi in odgovorni – podjetja pa morajo odpreti vrata sodelovanju

Podpredsednik GZS Igor Zorko je poudaril, da je ključ do sodelovanja med izobraževalnimi ustanovami in gospodarstvom v uvajanju predmeta računalništva in informatike ter prilagoditvi izobraževalnega modela spodbujanju razmišljanja, učenju učenja in motivaciji mladih, "da so ambiciozni, zvedavi in odgovorni."

Obenem meni, da morajo tudi podjetja narediti svoj del. Več vlagati v programe izobraževanja in institucije ter vabiti otroke v panogo s programi vseživljenjskega izobraževanja. Poudaril je pomen partnerskega povezovanja. "Spodbujanje razvoja idej, projektov in ekip bi lahko podjetja financirala, ustanove pa spodbujale in organizirale v partnerstvu," je naštel.

Tekmovanja so danes nadomestilo za tisto, kar bi morale omogočati šole

Predsednik ACM Slovenija Ljupčo Todorovski je na dogodku mladim svetoval, naj ostanejo samozavestni in vztrajni. "Mladi se ne smete pustiti prepričati, da bo umetna inteligenca vedno boljša programerka od vas. Bodite vztrajni, programirajte bolje od nje in se pripravite za razvoj umetne inteligence naslednje generacije," je poudaril.

Tekmovanja iz računalništva in informatike so zanj ključna priložnost za mlade, še posebej dokler ti predmeti niso obvezni v šolskem sistemu. "Učenci skozi priprave na tekmovanja spoznavajo svet računalnikov in programiranja," je dejal.

Pogled naprej – strateška naložba v znanje in prihodnost

Nenad Šutanovac, direktor Združenja za informatiko in telekomunikacije pri GZS, je poudaril, da GZS vidi svojo vlogo kot povezovalca med gospodarstvom, izobraževalnim sistemom in mladimi talenti. "Uvedba predmeta računalništvo in informatika v osnovne in srednje šole je nujen korak k zgodnjemu razvoju digitalnih kompetenc. Menimo, da je to strateška naložba v prihodnost, saj mladi že v osnovni šoli pridobijo temeljna znanja o logičnem razmišljanju, algoritmih, osnovah programiranja in digitalni varnosti. Znanja, ki bodo ključna za njihovo prihodnjo zaposljivost in aktivno vlogo v digitalni družbi," je opozoril.

Foto: Tadej Kreft Dodal je, da če želimo dolgoročno okrepiti digitalno konkurenčnost Slovenije, moramo vlagati v razvoj digitalnih poklicev in ustvarjati okolje, ki mlade spodbuja k ustvarjalnosti, inovativnosti in povezovanju z industrijo. "Smo previdno optimistični, tudi zaradi dogodkov, kot je današnji – a so potrebni še odločnejši koraki na ravni politike in izobraževalnega sistema," je sklenil Šutanovac.