Sreda, 22. 4. 2020, 15.16
4 leta
Anders Tegnell, oče odstopajočega švedskega modela boja z epidemijo koronavirusa, za revijo Nature
Glavni švedski epidemiolog: Zapiranje meja je smešno
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
5,01
43
Švedski epidemiolog Anders Tegnell je svojo precej drugačno strategijo za zajezitev epidemije, ki jo izvajajo na Švedskem, pojasnil tudi v znanstveni reviji Nature.
Švedska se z epidemijo sooča povsem drugače kot drugje po svetu, saj so v tej skandinavski državi ukrepi bistveno milejši – in zato za mnoge tudi sporni. Kritik ne manjka niti v lastni državi, a je snovalec tega modela, ki je spregovoril za revijo Nature, prepričan o pravilnosti uradne švedske strategije.
Švedska ni uvedla ukrepov omejitve gibanja in celo ni ukazala distanciranja med ljudmi. Temelja švedske strategije sta zaupanje v prebivalstvo in priporočila namesto odredb, je v pogovoru za revijo Nature povedal epidemiolog na švedski Agenciji za javno zdravstvo Anders Tegnell.
"Brez cepiva virusa ni mogoče izkoreniniti"
Tegnellov pristop ima nasprotnike tudi v švedskih znanstvenih krogih. V javnem pismu švedskemu časniku Dagens Nyheter je tako skupina 22 znanstvenikov opozorila na veliko število umrlih v švedskih domovih za starejše in večjo smrtnost na Švedskem v primerjavi z bližnjima Dansko (2,5-krat večja) in Finsko (devetkrat večja), zaradi česar bi bilo, kot menijo, treba opustiti to uradno švedsko politiko kot neuspešno in slediti primerom večine evropskih držav.
A je Tegnell neomajen in je v pogovoru za revijo Nature zagovarjal, da karantene, ki presegajo razsežnosti skupine oseb ali manjših objektov, kot so šole ali hoteli, predvsem pravno sporne, obenem pa niti epidemiološko povsem sprejemljive.
Prepričan je namreč, da do pojave cepiva virusa ne bo mogoče ustaviti ali izkoreniniti in da je treba poiskati dolgoročne rešitve, ki ohranjajo razširjenost okužbe na sprejemljivi ravni.
Ne glede na različne strategije posameznih držav se epidemiologi strinjajo, da brez ustreznega cepiva virusa ne bo mogoče ustaviti ali izkoreniniti.
"Popolno zapiranje vsega je kontraproduktivno"
Tegnell meni, da je pri takšni bolezni težko govoriti o znanstvenih osnovah katerekoli strategije, ker o tej bolezni še ne vemo veliko in se o njej šele učimo.
Ne dvomi pa, da ostri ukrepi obsežnih karanten nimajo zgodovinske znanstvene osnove in je prepričan, da je zapiranje mestnih in državnih meja, kot pravi, smešno, ker je bolezen covid-19 že prisotna po vsej Evropi.
Bolj ga skrbi širjenje virusa znotraj države in poudarja, da prebivalstvo nenehno spominjajo na pomen spoštovanja priporočil. "Ni potrebno popolnoma zapreti vsega, ker bi bilo to kontraproduktivno," je prepričan.
Žarišča v domovih za ostarele glavni vzrok višje smrtnosti od sosednih držav
Na očitke o večji smrtnosti na Švedskem v primerjavi s sosedami odgovarja, da so razlog za to žarišča okužbe v nekaterih domovih za ostarele.
Pojasnil je tudi, da zaradi tega poteka preiskava, ki bo dala odgovore na zelo pomembna vprašanja, predvsem, katerih priporočil niso spoštovali in zakaj.
"Niti eni evropski državi ni uspelo pomembneje zmanjšati širjenja virusa"
Na očitke, da švedska strategija ogroža življenja, Tegnell odgovarja, da niti eni evropski državi ni uspelo pomembneje zmanjšati širjenja virusa in da uradno švedsko modeliranje na ravni posameznih regij daje bistveno nižje vrednosti števila težje obolelih in umrlih, kot jih zagovarjajo drugače misleči.
Zaveda se, da bo v naslednjih tednih še več obolelih in še več tistih, ki bodo morali na oddelke intenzivne nege, a razmer ne ocenjuje kot travmatične in meni, da je podobno tudi v vseh ostalih državah.
Na Švedskem niso uvedli ukrepov oddaljevanja in karantene, temveč le priporočila, za katera verjamejo, da učinkujejo.
Na Švedskem spoštujejo priporočila
Nasprotuje tudi zapiranju šol, ker je po njegovem mnenju tak ukrep smiseln le v zgodnji fazi epidemije. Zdaj, ko je krivulja blizu vrha, bi bila ta poteza po njegovi oceni nesmiselna.
O uspešnosti švedskega ali katerega koli drugega modela ne želi še odgovoriti, ker je težko vedeti, ko je še tako zgodaj in še nimamo dovolj znanja. Ne dvomi pa, da priporočila delujejo in da jih na Švedskem spoštujejo – tudi Googlovi podatki dokazujejo, da se Švedinje in Švedi gibljejo občutno manj kljub odsotnosti odredb o omejitvi gibanja, je izpostavil.
Vse države želijo isto
Poudarja, da vsaka država želi na svoj način doseči skupinsko precepljenost (t. i. "čredno imuniteto"), in je švedski pristop pač drugačen.
Edino, kar do zdaj v strategiji svoje države obžaluje, je, da so podcenjevali potencialne težave v domovih za starejše in precenjevali doslednost spoštovanja priporočil v njih. Temeljitejši nadzor teh ustanov bi te težave preprečil, je prepričan.
"Prava težava so okuženi, ki kažejo simptome"
Eden od večjih očitkov na račun švedske politike javnega zdravstva je, da ne pripisujejo dovolj pomena prenašalcem okužbe, ki ne kažejo nobenih znakov bolezni.
Tegnell sicer potrjuje, da, kot je povedal, nekatere študije so nakazale možnost, da okužbo bolezni covid-19 prenašajo tudi tisti, ki ne kažejo tipičnih znakov bolezni, a verjame, da je takih prenosov razmeroma malo v primerjavi s prenosi od tistih, ki kažejo znake bolezni. "Večino krivulje zasedajo simptomatični bolniki in njim je treba preprečiti prenose," je odločen Tegnell.
Ali je Tegnellova (ali katerakoli druga) strategija pravilna, je ravno zaradi še nezadostnega poznavanja bolezni covid-19 težko že zdaj odgovoriti. Upamo lahko le, da iskanje odgovora ne bo več trajalo dolgo.
43