SiolNET. Novice Svet
7,22

termometer

  • Messenger
  • Messenger

Švedska: recept za uspeh ali katastrofo? #video

7,22

termometer

Švedska je v boju proti novemu koronavirusu ubrala precej drugačen pristop kot druge evropske države. Švedi lahko tako še naprej obiskujejo bare, otroci pa hodijo v šolo. A v zadnjih dneh je tudi tam slišati opozorila pred katastrofo. Še posebej hitro se virus širi v revnih četrtih, kjer živijo priseljenci. To skupino ljudi pa bo poleg zdravstvene močno udarila tudi gospodarska kriza, ki bo temu sledila.

V zadnjih tednih so evropske države, da bi zajezile širjenje novega koronavirusa, druga za drugo sprejemale rigorozne ukrepe ter ugašale javno življenje in gospodarstvo. S tem so svoj zdravstveni sistem obvarovale pred navalom pacientov, ki bi potrebovali bolnišnično oskrbo, zaradi česar bi se lahko v državah zgodil zlom zdravstvenega sistema. 

Švedska s povsem drugačnim pristopom

Ena država pa v Evropi precej izstopa, saj so tam ukrepi zaradi novega koronavirusa precej bolj ohlapni. Na Švedskem lahko prebivalci še vedno prosto nakupujejo, hodijo k frizerju in v restavracije, otroci še naprej obiskujejo osnovno šolo. Švedska se je namreč odločila, da za razliko od preostalih držav ne bo sprejela strogih ukrepov in bo širjenje skušala omiliti na drugačen način. 

Koronavirus Novice Pri nas več kot tisoč okužb, po veliki noči morda zagon nekaterih panog #video

Več mrtvih kot v državah v soseščini

Podatki, ki so jih objavili v nedeljo, kažejo, da je na Švedskem zaradi novega koronavirusa do zdaj umrl 401 človek (osem odstotkov več kot v soboto). Kot piše britanski Guardian, je to več kot v okoliških državah. Na milijon prebivalcev je na Švedskem umrlo 37 ljudi, na Danskem 28, na Norveškem 12 in na Finskem 4,5. Ravno zato se tudi na Švedskem v zadnjih dneh pojavljajo pozivi, da mora država sprejeti ukrepe, sicer se bo stanje močno poslabšalo. 

Čeprav Švedska do zdaj javnega življenja ni povsem zaustavila, kot so to storili v nekaterih drugih državah, pa število brezposelnih v zadnjih dneh narašča tudi tam. Čeprav Švedska do zdaj javnega življenja ni povsem zaustavila, kot so to storili v nekaterih drugih državah, pa število brezposelnih v zadnjih dneh narašča tudi tam. Foto: Reuters

Konec marca je okoli 2.300 švedskih akademikov podpisalo pismo vladi, v katerem pozivajo k strožjim ukrepom, ki bi zaščitili švedski zdravstveni sistem. Stanje v Stockholmu naj bi bilo že na meji. Švedska je sicer sprejela nekatere ukrepe, kot je prepoved združevanja več kot 50 ljudi, a so ti kljub vsemu precej manj strogi kot drugod po Evropi.

"Zaklepanje ljudi doma na dolgi rok ne bo delovalo"

Švedski epidemiolog Anders Tegnell pojasnjuje, da želijo na Švedskem s to strategijo počasi razširiti virus, da velik del prebivalstva zgradi imunost. Je pa zanikal navedbe, da želijo imunost med prebivalstvom zgraditi na hitro, kot sta imeli to v načrtu Velika Britanija in Nizozemska, a sta nato obe sprejeli določene ukrepe, saj so napovedi pokazale, da bi se zdravstveni sistem zlomil in ne bi več zagotavljal enake obravnave za vse obolele.

Švedska koronavirus Novice Slovenka na Švedskem, kjer ubirajo blago obliko boja proti pandemiji: Ne želijo, da se družba povsem ustavi #intervju

"Zaklepanje ljudi doma na dolgi rok ne bo delovalo. Slej ko prej bodo šli ljudje kljub temu ven," je švedski strokovnjak dejal po pisanju Guardiana in dodal, da je pomembno, da ima država strategijo, ki bo delovala na dolgi rok, kar pomeni, da bolni ostanejo doma. Tegnell je sicer priznal, da tudi krivulja okužb na Švedskem postaja strmejša, a je dodal, da je ta še vedno precej poravnana in ne raste tako hitro.

Okužbe tudi v domovih za starejše

Eden od razlogov, da na Švedskem kljub odsotnosti strogih ukrepov, ki so jih uvedle številne evropske države, ni eksponentne rasti okuženih in umrlih, je tudi to, da Švedi že običajno držijo socialno distanco in nimajo toliko tesnih stikov kot na primer v nekaterih državah na jugu Evrope. Eden od razlogov, da na Švedskem kljub odsotnosti strogih ukrepov, ki so jih uvedle številne evropske države, ni eksponentne rasti okuženih in umrlih, je tudi to, da Švedi že običajno držijo socialno distanco in nimajo toliko tesnih stikov kot na primer v nekaterih državah na jugu Evrope. Foto: Reuters Ima pa Švedska enako težavo kot Slovenija: vse več okužb so zaznali tudi v domovih za starejše, kjer prebivajo skupine ljudi, za katere bi bila lahko bolezen usodna.

Tretjina švedskih občin je do zdaj že poročala o okužbi z novim koronavirusom tudi v domovih za starejše, prav tako imajo zaposleni v teh ustanovah težave s pomanjkanjem zaščitne opreme. 

V revnih predmestjih skupaj živijo tri generacije

Na Švedskem pa se spopadajo še z enim žariščem – v revnih čertih Stockholma, kjer prebivajo večinoma priseljenci. Kot piše švicarski Neue Zürcher Zeitung (NZZ), velik delež umrlih v glavnem mestu prihaja iz severozahodnega predela Järva, kjer živijo večinoma priseljenci iz Afrike in z Bližnjega vzhoda. Na Švedskem v enem gospodinjstvu v povprečju živi ena oseba ali dve, v teh predelih pa v majhnem stanovanju skupaj običajno živijo tri generacije, zato je možnost širjenja precej večja.

Prepozno so izvedeli za socialno distanco

Pa tudi sicer informacija o socialnem distanciranju in izolaciji do prebivalcev v severnih predmestjih ni prišla pravočasno. Kot je za NZZ pojasnil Ahmed Abdirahman, politični aktivist in predstavnik stockholmske gospodarske zbornice za enakost spolov, večina teh prebivalcev ne govori dobro švedsko. Šele po kritiki je mestni svet kampanjo začel v več jezikih, a po mnenju številnih prepozno. Izgubljen je bil dragocen čas za ukrepanje v teh posebej ranljivih predelih mesta.

V Stockholmu prebivalce o nevarnosti novega koronavirusa zdaj obveščajo tudi v drugih jezikih. V Stockholmu prebivalce o nevarnosti novega koronavirusa zdaj obveščajo tudi v drugih jezikih. Foto: Reuters

Po zdravstveni krizi sledi še ekonomska

Precej težki časi pa se prebivalcem teh območij obetajo tudi po koncu koronavirusa. Kot piše švicarski medij, so soseske, kjer prebivajo priseljenci, ne le zdravstveno, ampak tudi ekonomsko bolj izpostavljene. Tudi v preteklosti, ko je gospodarstvo cvetelo, so priseljenci brez dobrega znanja švedskega jezika in poznanstev le stežka dobili službo na trgu. Tisti, ki jim je to uspelo, pa pogosto opravljajo delo le za krajši čas in v negotovih delovnih pogojih. Nekateri skušajo preživeti tudi s pomočjo malih družinskih podjetij.

Bodo morali zapustiti državo?

Gospodarska kriza, ki se napoveduje po krizi z novim koronavirusom, bo najprej udarila ravno revne priseljence, ki bodo prvi ostali brez službe in bodo zadnji, ki jo bodo spet našli. Ker pa je na Švedskem začasno dovoljenje za bivanje pogosto povezano tudi s službo, se lahko zgodi, da bodo morali tisti, ki ne bodo hitro našli novega dela, zapustiti državo.

Komentarji

Pridružite se razpravi!
Za komentar se prijavite tukaj. Strinjam se s pogoji uporabe.

delitve: 16
Delite na: Facebook Twitter Viber Pinterest Messenger E-mail Linkedin