Nedelja, 2. 11. 2025, 4.00
24 minut
Slovenca, ki sta pet let živela v avtodomu in na Švedskem kupila 120 let staro hišo
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
2,21
S selitvijo v hišo na Švedskem Nastja, Rok in psička Šnofka odpirajo novo poglavje v življenju.
Po petih letih, 40 obiskanih državah in več kot 80 tisoč prevoženih kilometrih so Nastja, Rok in psička Šnofka svoj Potujoči brlog zamenjali za hišo sredi švedskih gozdov. Na pot so se odpravili leta 2020, in kar bi moralo biti enoletno potovanje po končanem študiju, je kmalu postala velika pustolovščina. Z Nastjo in Rokom smo se pogovarjali o tem, kako je živeti v avtodomu in s kakšnimi izzivi sta se soočala, o državah, ki sta jih obiskala, in o tem, zakaj sta se na koncu odločila, da si dom ustvarita na Švedskem. Prenova 120 let stare hiše gre proti koncu in Potujočemu brlogu bosta kmalu pomahala v slovo.
29-letna Nastja in 30-letni Rok s psičko Šnofko
Šnofko z avtodomom, ki mu pravijo tudi Potujoči brlog, odpravila potovat po Evropi. Kar bi moralo biti enoletno potovanje, se je podaljšalo na pet let. V tem času sta skupaj s Šnofko obiskala več kot 40 držav, večino evropskih, podali pa so se tudi na Bližnji vzhod in v Afriko. Zdaj so se ustalili na Švedskem, kjer sta kupila 120 let staro hišo sredi gozda, ki jo zdaj sama prenavljata. Se lahko najprej predstavita? Kdo sta Nastja in Rok in kaj sta počela prej, preden sta se odpravila na potovanje?
Nastja: Preden sva šla na pot, sva študirala, jaz na Ekonomski fakulteti, Rok na Fakulteti za kemijo in kemijsko tehnologijo v Ljubljani. Že pred tem sva rada potovala. Doma smo imeli avtodom in tudi midva sva šla večkrat z avtodomom na počitnice. Dlje časa sva načrtovala, da si bova po zaključku študija vzela leto dni in izkoristila svobodo, preden se redno zaposliva. Na koncu svoboda ni trajala eno leto, ampak sva potovala pet let in si vmes našla delo na daljavo.
Kakšen je bil vajin načrt?
Nastja: Prvotni načrt je bil, da greva na Novo Zelandijo, kjer bi si uredila delovno vizo in pol leta delala ter pol leta potovala. V tistem času sva posvojila psičko Šnofko. Najprej sva mislila, da jo bova v času potovanja pustila pri Rokovih starših, a sva kmalu ugotovila, da ne želiva potovati brez nje. Zato sva spremenila načrt in se odločila, da greva potovat po Evropi. Potem je prišla epidemija koronavirusa in ustrašila sva se, da nama bo večletni načrt padel v vodo. Kljub temu sva se odločila poskusiti.
Nastja, Rok in Šnofka so se na pot podali oktobra 2020. Zaradi epidemije koronavirusa so države zapirale svoje meje, potovanja so bila zato omejena. Kljub temu sta se naša sogovornika odločila, da poskusita. V enem dnevu sta spakirala stvari in upala, da jima koronavirus ne prekriža dolgoletnih načrtov.
Prostor v avtodomu je omejen. Sta imela težave s pakiranjem, kaj vzeti s seboj?
Rok: V avtodomu ima vsaka stvar svoje mesto in ponavadi je tako, da če hočeš priti do ene stvari, moraš pred tem premakniti še tri druge. Ne spomnim se, da bi imela kakšne težave s pakiranjem. Spakirala sva v enem dnevu in niti se nisva imela časa ukvarjati z vsako malenkostjo ter razmišljati, ali bi jo vzela s seboj ali ne. Kasneje sva ugotovila, da so določene stvari, ki sva jih spakirala, povsem nepotrebne. Tiste, ki bi jih morala vzeti s seboj, pa jih nisva, so nama kasneje poslali domači. Najtežje je bilo mogoče to, da je bilo treba spakirati za vse letne čase. Potovala sva od severa proti jugu in v različnih letnih časih, zato sva potrebovala vse, od poletne do zimske garderobe.
Katere so prednosti in slabosti potovanja z avtodomom? S kakšnimi izzivi sta se soočala?
Nastja: Že prej sva potovala z avtodomom, zato sva vedela, kaj naju čaka. Zagotovo življenje v avtodomu prinaša številne izzive. Tega, da si omejen z vodo in elektriko, se navadiš. Približno vsak teden moraš natočiti vodo, elektriko pa sva pridobivala s sončnimi celicami na strehi avtodoma. Večji izziv je, da nimaš zdravnika ali pa poštnega naslova, kar pomeni, da ne moreš dobiti nobene pošte.
Rok: Ker si na potovanju za nedoločen čas, ne moreš reči, da boš vse stvari uredil, ko se recimo čez dva meseca vrneš nazaj v Slovenijo. Tehnični pregled za avtodom sva recimo morala narediti v tujini. V vsaki državi posebej ugotavljaš, kako in kje se urejajo določene stvari.
Nastja: Seveda obstajajo tudi prednosti. Nama je bila oz. nama je še vedno všeč ta svoboda, ki ti jo omogoča potovanje z avtodomom. Kjerkoli lahko parkiraš in prespiš. Na začetku sva potovanje zastavila bolj turistično, potem pa sva ugotovila, da nama to ni najbolj všeč in da želiva stran od mestnega vrveža. Zunaj Evrope sva recimo kampirala na neverjetnih plažah, se zbujala na čudovitih krajih in spoznavala zelo zanimive ljudi. Ugotovila sva, da je svet kar lep (smeh, op. a.).
Pet let so Nastja, Rok in Šnofka živeli v avtodomu. V tem času nikoli niso prespali v kampu, parkirišču za avtodome ali kjerkoli, kjer bi morali za prenočevanje plačati. Iskali so skrite, neobljudene kotičke, kjer so lahko uživali v samoti.
Kako je ta izkušnja spremenila vajin pogled na svet?
Nastja: Najino razmišljanje se je spremenilo, ker nisva bila v stiku s kapitalizmom in potrošniško naravnanim svetom. Naučila sva se živeti skromneje in ugotovila sva, da človek ne potrebuje veliko stvari. V Afriki sva videla, v kakšnih razmerah živijo ljudje, pa so veliko srečnejši in bolj nasmejani kot mi.
Obiskala sta 40 držav. Lahko na kratko opišeta, kako je potekalo vajino raziskovanje sveta? Kako sta se odločala, katera bo vajina naslednja država?
Rok: Ideje so prihajale sproti. Na začetku sva imela začrtano neko okvirno pot po Evropi. Vedela sva, da si čez zimo želiva biti nekje, kjer je toplo, zato sva šla v Grčijo, ker sva v Španiji že bila. Tam sva bila blizu Turčije, zato sva šla še v Gruzijo in Armenijo. Potem se je porodila ideja, da bi šla v Afriko, kar je pomenilo, da sva morala spet nazaj čez vso Evropo.
Nastja: Migrirala sva glede na vreme in temperature. Poleti sva šla v hribe in na sever Evrope. Imava namreč psičko, ki ni najzadovoljnejša, če je zelo vroče. Pozimi sva šla na jug, kjer je topleje. Ponavadi sva pozimi delala načrte, kam se bova odpravila poleti.
V petih letih so z avtodomom obiskali 40 držav. Večino evropskih, pot pa jih je vodila tudi na Bližnji vzhod in v Afriko.
Katera država vaju je najbolj pozitivno in katera najbolj negativno presenetila?
Nastja: Turčija in Maroko sta naju pozitivno presenetila, kar se tiče ljudi. To je povsem drug svet prijaznosti in gostoljubja. Neprestano te vabijo na čaj, vse bi ti dali, čeprav sami nimajo veliko. V Afriki sva preživela sedem mesecev, in ko sva se vrnila spet nazaj v Evropo, v kaos in potrošniški svet, sva bila kar malo zmedena. Mogoče sva doživela manjši kulturni šok.
Na poti večino časa preživita skupaj. Kako je skupno življenje na nekaj kvadratnih metrih vplivalo na vajin odnos?
Nastja: Midva sva že prej večino časa preživela skupaj, tako da to za naju ni bil nek velik šok. Res pa je, da sva zdaj že pet let 24 ur na dan skupaj v zelo majhnem prostoru. Če se recimo skregaš, se ne moreš nikamor umakniti in to je zagotovo preizkušnja za odnos.
Rok: Poleg tega vse doživiš skupaj, kar je po svoje lepo, ker se o tem lahko pogovarjaš. Po drugi strani pa je to tudi minus. Ker vse doživiva skupaj, Nastji ne morem pripovedovati o tem, kaj se mi je zgodilo.
Nastja: Ni tega, da prideš iz službe in poveš, kaj se ti je zgodilo, ker se vse dogaja obema skupaj. Po drugi strani je to privilegij, da lahko toliko časa preživiva skupaj. Vsi ljudje nimajo te priložnosti.
Skupno življenje na nekaj kvadratnih metrih prinaša številne izzive.
Sta kdaj razmišljala o vrnitvi nazaj v Slovenijo?
Nastja: Ne. Prav zato sva vseskozi podaljševala potovanje, ker nama ni bilo do vrnitve.
Rok: O vrnitvi v Slovenijo se nikoli nisva resno pogovarjala.
Leto dni nazaj sta avtodom zamenjala za hišo. Zakaj?
Nastja: Dnevi postanejo rutina. Kljub temu da se premikaš in si na različnih krajih, je tempo vedno isti. Poleg tega zaradi vseh izzivov, ki pridejo skupaj z življenjem v avtodomu, postaneš malo utrujen. Vsakih nekaj dni se moraš premakniti na nov kraj, tam najprej ugotoviti, ali dela internet, da lahko delaš itd.
Rok: Začelo se nama je dogajati, da sva prišla na nek prostor in tam ostala teden dni ali še dlje, ker se nama ni ljubilo voziti naprej. Takrat sva vedela, da je čas, da se ustalimo.
Ustalila sta se na Švedskem. Zakaj ravno Švedska?
Nastja: Pritegnili so naju predvsem narava, mir, prostranost in divjina. Preden sva prišla sem, sva bila v Afriki, kjer bi se ljudje vseskozi pogovarjali s tabo in kjer nikoli nisi sam. Na Švedskem pa sva našla mir. Lansko poletje sva Švedsko pol leta raziskovala z avtodomom in takrat sva začela razmišljati, da bi tukaj ostala za vedno. Da bi ugotovila, ali je to res to, sva želela na Švedskem preživeti še eno zimo. Skandinavija je poleti zelo drugačna kot pozimi. Ker v avtodomu zaradi nizkih temperatur in izzivov z elektriko nisva mogla biti, sva najela hišo in tam preživela zimo. Ugotovila sva, da nama je tudi zima tukaj zelo všeč in začela iskati nepremičnino.
Na Švedskem sta kupila 120 let staro hišo, ki jo sama prenavljata. Hiša stoji sredi gozda, najbližji sosed živi 400 metrov stran, najbližje mestece pa je od njunega doma oddaljeno približno eno uro vožnje
Kako poteka iskanje nepremičnine na Švedskem?
Rok: Iskanje hiše poteka podobno kot pri nas. Pri nas v veliko primerih nepremičnino prodaja zasebnik, medtem ko tukaj vse ureja agencija. Ko je oglas za hišo objavljen, se prijaviš za ogled, hišo si ogledaš in se v eni oz. dveh urah odločiš, ali ti je všeč ali ne. Največja razlika med Slovenijo in Švedsko je, da tukaj hišo kupiš na dražbi. Oddaš ponudbo in potem spremljaš, ali je kdo ponudil več.
Vidva sta se lotila obnove hiše. Je težko dobiti mojstre? So ti tako dragi kot pri nas?
Rok: Dobrega mojstra je mogoče dobiti. Čeprav sva imela tudi sama nekaj slabih izkušenj, so glede na to, kar sva slišala, da se dogaja v Sloveniji, tukaj malo korektnejši. Cena dela pa je precej višja kot v Sloveniji, zato midva večino stvari delava sama.
Nastja: Tukaj ljudje zelo veliko postorijo sami in ne kličejo mojstra za vsako stvar. Verjetno zato, ker je cena dela zelo visoka. V takšnem okolju, kjer smo zdaj, ni tako veliko izvajalcev oz. se morajo ti pripeljati od daleč, kar se še dodatno plača. Zdi se mi, da so se ljudje tukaj skozi zgodovino naučili biti samostojni in delati stvari sami. Tako delava tudi midva, potrebovala sva le vodovodarja, električarja in nekoga, ki nama je montiral okna.
Koliko stanejo nepremičnine na Švedskem?
Rok: Na podeželju so cene veliko dostopnejše, medtem ko so v večjih mestih še vedno visoke. Odvisno je torej, kje je nepremičnina, kakšna je in kakšno je zanimanje zanjo. Starejša, že opremljena hiša za štiričlansko družino stane nekje med 50 in sto tisočaki. Lahko pa jo dobiš tudi za manj kot 50 tisočakov.
Nastja: Švedi dejansko kupujejo stare hiše in se vselijo vanje. Ne kupujejo in ne gradijo novih tako kot v Sloveniji.
Kje živita?
Nastja: V vasi, ki pa je zelo razkropljena.
Rok: Najbližji sosed je od naju oddaljen 400 metrov.
Kaj bi odgovorila, če vaju vprašam, kje je vajin dom?
Rok: Avtodom je bil najin dom, ki nama je nudil neko varnost. Tudi po napornem dnevu, ko sva parkirala in se prestavila iz vozniške kabine, je bil občutek, da sva doma. Zdaj sva na Švedskem že leto dni in vedno bolj jo dojemava kot dom. Počutiva se vedno bolj domače, poznava okolico in vse trgovine, veva, kje je mogoče kaj urediti.
Pravijo, da so Švedi bolj hladni ljudje. Imata tudi vidva takšne izkušnje?
Nastja: Midva imava zelo dobre izkušnje. Švedska je znana po tem, da ima veliko priseljencev. To, da je nekdo tujec in da ne govori švedsko, ni čisto nič čudnega. Nič drugače te ne gledajo, če si tujec. Občasno v vasi organizirajo kakšen dogodek in vedno, ko sva prišla, so nama izrekli dobrodošlico. Navdušeni so, da se mladi priseljujejo v vas. Za zdaj še nisva dobila občutka, da so Švedi zaprti, res pa je, da sva na podeželju in da je v mestih najverjetneje drugače.
Rok: Načeloma so zelo prijazni in vedno pripravljeni pomagati. Od soseda si vedno lahko sposodiva prikolico, eden od vaščanov se je že nekajkrat oglasil pri nama in svetoval glede prenove hiše. Ljudje niso hladni, edino, kar je drugače, je to, da cenijo zasebnost. Mogoče ne delijo toliko osebnih stvari oz. potrebujejo dlje časa, da se odprejo.
Nastja in Rok sta pred petimi leti odpotovala s prihranki, ki sta jih imela. Ko so ti začeli kopneti, sta našla službi, ki ju lahko opravljata na daljavo.
S čim se zdaj preživljata?
Nastja: Za zdaj delava na daljavo. Najverjetneje si bova v prihodnosti tukaj poiskala delo.
Z vama na poti je tudi vajina psička Šnofka. Kako pa ona sprejema vse te selitve?
Nastja: Povsem se je prilagodila. Zanjo je normalno, da sedi na sovoznikovem sedežu, gleda ven skozi okno in laja. Preden smo šli v Afriko, smo prišli za tri tedne nazaj v Slovenijo. Živeli smo v avtodomu, ko smo prišli na obisk k domačim, pa sva opazila, da ji je v hiši neprijetno.
Rok: Avtodom dojema kot svoj dom. Razen to, da je imela vedno nove sprehode, se zanjo ni nič kaj dosti spremenilo.
Nastja in Rok utrinke s potovanj delita na svojem YouTube kanalu Potujoči brlog.
