Četrtek, 6. 12. 2018, 5.30
5 let, 11 mesecev
Zaton avtomobilske klasike: zakaj še nismo pripravljeni?
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
5,32
14
Volkswagen bo predvidoma leta 2026 predstavil zadnjo generacijo svojih motorjev z notranjim izgorevanjem.
Avtomobilski trgovci v Sloveniji ne dvomijo o (vsaj delni) električni prihodnosti avtomobilov. Bolj jih zanima vprašanje izboljšave polnilne infrastrukture ter s tem povezanih državnih načrtov, prav tako tudi ključno vprašanje, kdo bo za vsaj 50 odstotkov močnejše električno omrežje sploh plačal.
Volkswagen bo po letu 2026 začel postopno upokojitev svojih motorjev z notranjim izgorevanjem. Tega leta bodo namreč predstavili novo generacijo bencinskih in dizelskih motorjev, ki bo po besedah njihovega glavnega stratega Michaela Josta tudi zadnja.
Koncept prvega električnega avtomobile znamke Škoda.
Najpogosteje omenjajo leto 2025
Klasični motorji bodo sicer še vsaj desetletje ali dve na voljo, po Jostovih predvidevanjih bodo v državah v razvoju aktualni tudi po letu 2050. Na drugi strani neposredni načrti največjih proizvajalcev kažejo na neizbežno elektrificirano prihodnost. Najprej v podobi priključnih hibridov (tudi za zniževanje povprečnega izpusta CO2), nato pa tudi kot popolnoma električnih avtomobilov. Zgolj Audi bo do leta 2025 v lasten razvoj elektromobilnosti vložil kar 14 milijard evrov. Letnico 2025 navajajo tudi pri velikoserijski znamki Škoda, kjer bodo prvi povsem električni model predstavili čez dve leti.
"Nekoč je pri Škodi model favorit z novimi idejami poskrbel za veliko nižje proizvodne stroške in s tem demokratizacijo avtomobila. Z novo modularno platformo MEB se bi lahko to zgodilo tudi v primeru električnih avtomobilov. Iz Mlade Boleslave imamo zagotovila, da bo cena električnih avtov primerljiva z današnjimi dizelskimi," je ob včerajšnji predstavitvi koncepta vision E povedal Petr Podlipny, direktor znamke Škoda v Sloveniji.
Hyundai kona je danes v Evropi eden najbolj konkurenčnih električnih avtomobilov.
Vozila ne bodo problematična, kaj pa infrastruktura?
"Čez nekaj let bomo vsi večji proizvajalci znali izdelati vozila, ki bodo oblikovno moderna, praktična in bodo imela tudi že primeren doseg. Danes me bolj skrbi vprašanje polnilne infrastrukture. Na tem področju nas čaka še veliko dela. Predstavljam si, da se bomo peljali z električnim avtomobilov v službo in ga na parkirišču medtem polnili. Vse to je danes priložnost za državo in tudi evropske inštitucije. Danes je proti proizvajalcem uperjenih veliko strogih zahtev za zniževanje izpustov, grozijo nam s kaznimi in podobno," poudarja Podlipny.
Čeprav se je cena električne energije v Sloveniji v zadnjem obdobju že povečala, je vožnja danes še vedno cenovno zelo ugodna. Polnjenje doma in prek noči lahko strošek 100 prevoženih kilometrov zaokroži na približno enem evru. Kdor vozi veliko, najbolje dnevne relacije od 100 do 200 kilometrov, lahko z drugim ugodnostmi (subvencija ob nakupu, cenejša registracija …) na letni ravni veliko prihrani.
Za zdaj se ta pogled v prihodnost zatika pri dveh področjih. To sta zadostna proizvodnja električnih avtomobilov in moč električnega omrežja na lokalni ravni.
5000 električnih avtov: Hyundai potrebuje mesec, Tesla en teden
Podlipny pravi, da bil lahko v Sloveniji letno prodal tudi 500 ali 600 škod več, če bi jih le lahko dobil iz Škodinih tovarn. To velja za klasična vozila z bencinskim (teh najbolj primanjkuje) in dizelskim motorjem. Zadostna proizvodnja električnih avtomobilov pa je že danes ovira tudi pri drugih proizvajalcih. V marsičem je to povezano tudi z dobavljivostjo baterij in prilagajanjem obstoječih tovarn za proizvodnjo električnih avtomobilov.
Težave kvot ima Nissan pri leafu, prav tako Hyundai pri koni. Njihovi trgovci lahko danes v Sloveniji brez pretiranega oglaševanja prodajo vse razpoložljive električne avtomobile. Hyundai bo poskušal proizvodnjo zelo konkurenčne električne kone – danes bržkone najboljši električni avtomobil na evropskem trgu – povečati na okrog 5000 vozil na mesec. Zgolj za primerjavo, ameriška Tesla toliko električnih modelov 3 danes izdela že vsak teden.
Nissan je zaradi afere s predsednikom Ghosnom prestavil premiero leafa z večjo baterijo (62 kWh).
Tesla je uspela dvigniti proizvodnjo modela 3 na okrog 5000 vozil na teden. V ZDA so jih prodali že več kot 100 tisoč.
Električno omrežje bo treba ojačati za 50 odstotkov
Današnje električno omrežje v Sloveniji ni sposobno sprejeti drastično večjega števila električnih avtomobilov. Državna strategija jih do leta 2030 napoveduje celo 200 tisoč. Tudi če jih bo le pol toliko, jih brez vlaganj v omrežje ne bo mogoče polniti. Vsak odjemalec električne energije danes približno pol mesečnega računa nameni za omrežnino in tako se letno na tem računu nabere že zelo veliko sredstev.
"Ni vprašanje, ali je mogoče električno omrežje nadgraditi. Mi smo to sposobni izpeljati, a vprašanje je, kdo bo vse to plačal. Zdi se, da je država začela graditi hišo pri dimniku, ne pri temeljih," nam je v pogovoru dejal Andrej Ribič, predsednik uprave Elektro Ljubljana. Ta je eden od petih in tudi največji distributer ter skrbnik električnega omrežja v Sloveniji. Pri tem je meril predvsem na javno podjetje Eles (nekdanji Elektro Slovenija), ki je sistemski operater prenosnega električnega omrežja v Sloveniji.
Električno omrežje bo treba ojačati za 50 odstotkov
Cilj 200 tisoč električnih avtomobilov bi po besedah Ribiča zahteval štiri odstotke več električne energije in 50 odstotkov močnejše omrežje. Nizkonapetostno omrežje bi morali nadgraditi za dva- ali trikrat in vse omrežje nadgrajevati petkrat hitreje kot danes. To ni le posledica potencialne rasti električnih vozil, temveč tudi rasti vsega gospodarstva. Ta je namreč neposredno povezana s porabo električne energije.
14