SiolNET. Avtomoto Zgodbe
9,73

termometer

  • Messenger
  • Messenger
Izzivi elektromobilnosti z Andrejem Ribičem, predsednikom Elektro Ljubljana

Elektrika za Slovence: porabimo je vse več, prihajajo velika vlaganja in višji računi

9,73

termometer

Država želi imeti leta 2030 na slovenskih cestah 200 tisoč električnih avtov. Jih bo električno omrežje sposobno nahraniti, kdo bo financiral vlaganja v razvoj omrežja, kako podhranjeno je danes in kdo lahko v prihodnje pričakuje višji račun za električno energijo?

Električna energija na javnih polnilnicah dolgo ne bo več brezplačna, Avstrijci jo na primer že plačujejo. Električna energija na javnih polnilnicah dolgo ne bo več brezplačna, Avstrijci jo na primer že plačujejo. Foto: Gregor Pavšič

Poudarki:

- Državna strategija do leta 2030 predvideva 200 tisoč električnih vozil
- 200 tisoč električnih avtov bi zahtevalo 4% več energije in do 50% močnejše celotno omrežje
- Nizkonapetnostno omrežje bi morali ojačati za dva- ali trikrat
- Omrežje bi morali nadgrajevati petkrat hitreje kot danes
- Poraba elektrike ne narašča le zaradi avtov, poganja jo gospodarska rast
- Polovica gospodinjstev na območju Elektro Ljubljana ima le enofazni priključek
- Strošek razvoja (omrežnina) se bo razporedil na tiste, ki tako moč potrebujejo

Koliko podhranjeno je slovensko električno omrežje?

Zdi se, da v avtomobilski industriji ni več dvoma. Prihodnost je v električnih avtomobilih, taki strategiji pa so se s konkretnimi letnicami pridružile tudi že nekatere države. Slovenska strategija predvideva leta 2030 le še prodajo vozil z največ 50 grami izpusta ogljikovega dioksida (CO2) in 200 tisoč električnih vozil na slovenskih cestah.

Med ključnimi vprašanji pa ni le dilema, kdaj bodo proizvajalci naredili električne avtomobile za velikoserijsko prodajo, kakšna bo pravična cena električne energije v prihodnosti, kako proizvesti dovolj resnično "zelene" elektrike iz obnovljivih virov, temveč predvsem, kako zahtevano elektriko pripeljati do končnega uporabnika, torej lastnika električnega avtomobila? Koliko podhranjeno je iz vidika omenjene državne strategije danes slovensko električno omrežje?

"Država naprej zgradila dimnik, zdaj gradi temelje …"

"Kako leta 2030 nahraniti 200 tisoč električnih avtomobilov, ki jih predvideva državna strategija? Lahko rečem, da težko. Da ne bo pomote, mi smo to sposobni zagotoviti, toda potrebna bodo veliko večja vlaganja v električno omrežje. Ocenjujem, da je država začela graditi hišo pri dimniku, ne pri temeljih," je bil za Siol.net slikovit Andrej Ribič, predsednik uprave Elektra Ljubljana (EL).

To je eno izmed petih distribucijskih podjetij električne energije v Sloveniji, med katerimi vsako skrbi za stanje in razvoj lastnega omrežja. EL pokriva približno tretjino slovenskega območja, predvsem pa dovaja elektriko v tiste kraje, ki so zaradi poseljenosti in razvitega gospodarstva srednjeročno najbolj dovzetni za nakup (za zdaj še razmeroma dragih) električnih avtomobilov.

Andrej Ribič, predsednik Elektro Ljubljana: "Gospodarska rast in poraba energije sta neposredno povezani. Tudi v obdobju krize v Sloveniji ni upadla poraba električne energije. Ta vsako leto naraste. To pomeni, da se standard dviguje in da so potrebe ljudi vse večje. Omrežje bo torej treba znatno okrepiti. Nikakor ne le zaradi električnih avtov, ampak zaradi vse porabe." Andrej Ribič, predsednik Elektro Ljubljana: "Gospodarska rast in poraba energije sta neposredno povezani. Tudi v obdobju krize v Sloveniji ni upadla poraba električne energije. Ta vsako leto naraste. To pomeni, da se standard dviguje in da so potrebe ljudi vse večje. Omrežje bo torej treba znatno okrepiti. Nikakor ne le zaradi električnih avtov, ampak zaradi vse porabe." Foto: Anže Malovrh / STA

Renaultov zoe je ob BMW i3 v Sloveniji za zdaj najbolj razširjen električni avtomobil. Medtem ko tekmece premaga po hitrosti polnjenja na izmeničnem toku, ne omogoča hitrega polnjenja prek enosmernega toka. Renaultov zoe je ob BMW i3 v Sloveniji za zdaj najbolj razširjen električni avtomobil. Medtem ko tekmece premaga po hitrosti polnjenja na izmeničnem toku, ne omogoča hitrega polnjenja prek enosmernega toka. Foto: Gregor Pavšič

Čeprav je električnih avtomobilov v Sloveniji še manj kot odstotek celotnega voznega parka, v zadnjih letih skokovito narašča število polnjenj na javnih električnih polnilnicah, prav tako tudi registriranihu uporabnikov. Iz leta 2015 na 2016 se je število polnjenj in kilovatnih ur podvojilo, iz leta 2016 na prva tri četrtletja letošnjega leta pa se je to število po podatki Elektro Ljubljana že potrojilo.

Težava ni količina elektrike, temveč moč omrežja – ta bo morala biti za skoraj 50 odstotkov večja

Danes električni avto na 100 kilometrov v povprečju porabi ob 15 do 20 kilovatnih ur električne energije. Ne glede na napovedano rast števila električnih avtomobilov in zmogljivosti njihovih baterij količina električne energije za Slovenijo ni vprašljiva. Če bi imeli 200 tisoč električnih avtov (20 odstotkov voznega parka), bi morali količino energije po Ribičevem mnenju povečati za štiri odstotke.

Veliko bolj problematična je zahtevana moč omrežja, ki danes večinoma ni na ravni hitre ekspanzije širjenja električnih vozil. Moč celotnega omrežja bi morali povečati za od 40 do 50 odstotkov, moč nizkonapetostnega omrežja pa vsaj za dva- ali trikrat. Pri tem je Ribič ponudil primerjavo z vodo. Če bi želeli v stanovanjske hiše v enakem času pripeljati petkrat več vode, ki bi je imeli v zbiralniku sicer dovolj, bi potrebovali precej večjo cev za večji pretok vode. V primeru elektrike je pretok vode moč električnega omrežja.

Ko se štiri tesle polnijo z enako močjo, kot jo potrebuje ves hotel

Moč polnjenja modernih električnih avtomobilov je izjemna in za laike težko predstavljiva. Ribič nam je navedel primerjavo, da se v primeru istočasnega polnjenja štiri tesle pred nekdanjim ljubljanskim hotelom Mons polnijo z enako močjo, kot jo za delovanje potrebuje tudi ves hotel. Tesline polnilnice sicer ne delujejo s polno močjo, temveč polnijo z 80- do 90-kilovatno močjo. To v primeru štirih tesel pomeni skupno moč okrog 350 kilovatov, kar pa je moč le ene izmed ultrahitrih polnilnic, ki jih napovedujejo različni evropski konzorciji in bodo na primer v okviru projekta Ionity kmalu postale realnost ob evropskih avtocestah (tudi v Avstriji).

Tesla je v Sloveniji svoje hitre polnilnice, ki imajo za zdaj med vsemi na naših cestah največjo moč, skupaj s slovenskimi partnerji postavila na treh lokacijah (Kozina, Ljubljana, Maribor). Tesla je v Sloveniji svoje hitre polnilnice, ki imajo za zdaj med vsemi na naših cestah največjo moč, skupaj s slovenskimi partnerji postavila na treh lokacijah (Kozina, Ljubljana, Maribor). Foto: Gregor Pavšič

Prihodnost ultrahitrih polnilnic z močjo 350 kilovatov. Prihodnost ultrahitrih polnilnic z močjo 350 kilovatov. Foto: Allego

Večina gospodinjstev ima enofazni priključek nizke moči, ki v povprečju omogoča istočasno uporabo enega uporabnika večje moči. Večina gospodinjstev ima enofazni priključek nizke moči, ki v povprečju omogoča istočasno uporabo enega uporabnika večje moči. Foto: Gregor Pavšič

Lahko na podeželju električni avto polni več sosedov istočasno?

Omejitve so predvsem na nizkonapetostnem omrežju. Kaj bi se torej zgodilo, če bi želeli v povprečni slovenski vasi istočasno polniti več električnih avtov? Kriteriji načrtovanja nizkonapetostnega omrežja so bili namreč sprejeti precej pred idejo o velikoserijskih električnih avtomobilih. Današnji električni avtomobili so namreč sposobni polniti baterijo prek izmeničnega toka z močjo tudi do 11 kilovatov. Izjema je na primer renault zoe, ki lahko teoretično polni z močjo 22 kilovatov.

"Polovica gospodinjskih odjemalcev na področju EL ima enofazni priklop na distribucijsko omrežje. Enofazni priklop manjših moči omogoča znotraj hiše istočasno le enega porabnika. Povprečni odjemalec na enofaznem priključku lahko uporablja manj kot sedem kilovatov moči. Pod to ravnjo so uporabniki omejeni. Če se bo zgodil pričakovani preskok razvoja hranilnikov energije, ki bi omogočili nekakšno samozadostnost, lahko to pomaga omrežju," razlaga Matjaž Osvald, ki je pri EL zadolžen za obratovanje in razvoj distribucijskega omrežja.

Polniti električni avto, ob tem pa hkrati ne več prati perila?

"Pri posameznem gospodinjstvu, ki je omejeno s priključno močjo, polnjenje ni problematično. Do težav pa lahko pride, ko se bo koncentracija vozil na enem delu omrežja povečevala v kombinaciji z ostalimi električnimi porabniki. Takrat se moči začnejo seštevati. Načeloma na vasi ne bi bilo težav, dokler bi polnili avtomobil z močjo do tri kilovate. To je primerljivo z večjim hišnim porabnikom, na primer pralnim strojem. Če pa bi želel odjemalec polniti z višjo močjo, na primer 11 kilovatov ali celo več, je pa to primerljivo že z resno obrtniško delavnico. V najboljšem primeru lahko v stanovanjskih hišah z enofaznim priključkom uporabniki izkoriščajo moč sedem kilovatov, a pri večini je omrežje precej šibkejše," dodaja Uršula Krisper, vodja službe za napredne storitve in projekte pri EL.

Pred polnjenjem električnega avta je po njenem nasvetu smiseln posvet z električarjem, ki preveri inštalacijo. Ta mora biti dobro narejena in zanesljiva. Statistično ni težava zagotoviti dovolj energije v naslednjih petih letih. Težave se pojavijo, ko se koncentracija vozil na enem mestu omrežja povečuje v povezavi z drugimi porabniki. Ko se te moči začnejo seštevati, lahko povzročijo istočasno konico. V sistem so sicer vgrajena določena varovala. Kdor si doma postavi stensko polnilnico, ta preverja obremenjenost hišne napeljave in prilagaja moč polnjenja.

Poraba električne energije je v Sloveniji naraščala tudi v obdobju gospodarske krize

Ribič pri tem ponuja primer ulice, kjer bo nekdo kupil električni avto, nato pa bodo temu zgledu sledili sosedje. Moči se bodo začele seštevati in obremenjevati omrežje. V ta seštevek štejejo tudi prenosni računalniki, telefoni in na prvi pogled nedolžno majhni porabniki.

"Gospodarska rast in poraba energije sta neposredno povezani. Tudi v obdobju krize v Sloveniji ni upadla poraba električne energije. Ta vsako leto naraste. To pomeni, da se standard dviguje in da so potrebe ljudi vse večje. Omrežje bo torej treba znatno okrepiti. Nikakor ne le zaradi električnih avtov, ampak zaradi vse porabe."

Velika vlaganja v omrežje bodo potrebna tudi za zagotovitev ustrezne moči za polnjenje električnih vozil tistih Slovencev, ki živijo v blokih. Na tem področju se v Sloveniji do zdaj ni še nič izboljšalo. Velika vlaganja v omrežje bodo potrebna tudi za zagotovitev ustrezne moči za polnjenje električnih vozil tistih Slovencev, ki živijo v blokih. Na tem področju se v Sloveniji do zdaj ni še nič izboljšalo. Foto: Vid Ponikvar

"Potrebujemo lastno proizvodnjo električne energije, boljši izkoristek obnovljivih virov. Če bomo električne avte polnili z elektriko iz Šoštanja, nismo naredili ničesar," pravi predsednik uprave Elektra Ljubljana. "Potrebujemo lastno proizvodnjo električne energije, boljši izkoristek obnovljivih virov. Če bomo električne avte polnili z elektriko iz Šoštanja, nismo naredili ničesar," pravi predsednik uprave Elektra Ljubljana. Foto: Bor Slana

Večja vlaganja v omrežje prinašajo dražjo elektriko? Kdo jo bo plačal?

Vlaganja v infrastrukturo danes prek omrežnine plačujemo vsi lastniki električnega priključka. Zaradi potrebnih vlaganj v električno omrežje se bo električna energija za nekatere uporabnike predvidoma podražila. Ribič na ravni države pogreša energetski koncept, ki bi odgovoril na današnje dileme in olajšal vlaganja pristojnih za električno omrežje. Toda nekatere smernice dobivajo vse bolj jasno obliko. Prek električne polnilnice bi lahko avto tudi praznili, ne le polnili, elektrika pa bo dražja predvsem za tiste, ki bistveno večjo moč omrežja tudi potrebujejo.

"Omrežnina krije vse stroške, ki jih imamo z vzdrževanjem, obratovanjem in razvojem omrežja. Če bo treba zagotoviti toliko več sredstev, bo treba pobrati toliko več omrežnine. Vprašanje je, kako pravično obremeniti odjemalce. Plačeval naj bi tisti, ki tako moč potrebuje oziroma povzroča čezmerno porabo. Obstoječi tarifni sistem je za prihodnost neuporaben. Doseči je treba stimulativni tarifni sistem in pri tem seveda paziti, da bo prehod na plačljivo polnjenje električnih vozil prišel v primernem trenutku," razlaga Osvald.

Letno bi morali infrastrukturno poskrbeti za petkrat več omrežja kot danes

Elektro Ljubljana upravlja 10 tisoč kilometrov nizkonapetostnega omrežja. Tudi če izvzamemo prestolnico, še vedno ostane približno pet tisoč kilometrov omrežja. Sogovorniki pravijo, da zdaj obnovijo oziroma zgradijo 100 kilometrov na leto.

Do leta 2030 bi morali v skladu z napovedmi vsako leto okrepiti okrog 500 kilometrov omrežja, torej petkrat več kot danes. Taka gradnja vpliva tudi na delno ojačitev srednjenapetostnega omrežja.

Kako v Sloveniji bolje izkoristiti obnovljive vire energije?

Vseh pet distribucijskih podjetij z električno energijo letno v vso infrastrukturo vloži dobrih 100 milijonov evrov. V Ljubljani za stanje nizkonapetostnega omrežja vložijo pet milijonov evrov na leto. Po Ribičevem mnenju bodo potrebovali vsaj dodatnih 10 milijonov evrov na leto.

"Elektriko bomo lahko dobili, težava je moč. Če se ugašata nuklearka in Teš, bi izgubili četrtino proizvodnje. Danes ne vemo, ali jih bomo nadoknadili iz obnovljivih virov. Ti so v Sloveniji preslabo izkoriščeni. Če se električni avto ne bo polnil iz obnovljivih virov, potem nismo naredili ničesar. Ne smemo postati odvisni od uvoza energije. Treba je zagotoviti lastno proizvodnjo, torej predvsem boljši izkoristek obnovljivih virov," dodaja Ribič.  

Komentarji

37

Pridružite se razpravi!
Za komentar se prijavite tukaj. Strinjam se s pogoji uporabe.

  • LifeXY / 05.12.2017. ob 06:47 +6 0

    No, pocasi maske padajo, se pravi pričakujemo lahko višje cene ker bo potrebno igraditi omrežje, le kaj se bo zgodilo z obdavčitvijo ki jo el.avti trenutno sploh nimajo! Se bo država kar tako odrekla temu viru

    +6 0
  • peru / 05.12.2017. ob 08:01 +4 0

    Ko bo pogon vozil na elektriko dosegel okrog 50% vseh vozil, bo cena porabe goriva enaka kot pri vozilih z notranjim izgorevanjem. A da ne? No bomo videli - naivneži.

    +4 0
  • primo7 / 05.12.2017. ob 08:12 +4 0

    Mene pa zanima ena zadeva katero nihče ne omenja. Kako bomo gospodinjstva polnili električne avtomobile? Po moje ne bo problema kdor ima svojo hišo, vrt ali garažo. Kaj pa vsi ostali? Bomo iz stanovanjskih blokov skozi okna in čez balkone vlekli kable do avtomobilov?

    +4 0
delitve: 176
Delite na: Facebook Twitter Viber Pinterest Messenger E-mail Linkedin