SiolNET. Avtomoto Novice
2,80

termometer

  • Messenger
  • Messenger
Slovenci letno realno kupimo okrog 40 tisoč novih avtomobilov

Različni odmevi na vladno strategijo prometa 2030: realen načrt ali predvolilna poteza?

2,80

termometer

Kakšne avte bomo skladno z novo vladno strategijo dejansko lahko kupovali od leta 2030? Industrijska podjetja računajo na razvoj, električni inovatorji na nezadržne spremembe. Nekateri avtomobilski trgovci drzno strategijo pozdravljajo, drugi jo primerjajo s predvolilno politično marketinško potezo.

Prejšnji teden je vlada sprejela strategijo razvoja alternativnih vozil v prometu za leto 2030, ki od takrat predvideva le še prodajo osebnih avtomobilov z največ 50 grami izpusta ogljikovega dioksida (CO2) na prevoženi kilometer. Čeprav so podoben ukrep napovedali tudi Nizozemci in podobno načrtujejo tudi Britanci in Nemci, je bila odločitev vseeno dokaj presenetljiva. Prejšnji teden je vlada sprejela strategijo razvoja alternativnih vozil v prometu za leto 2030, ki od takrat predvideva le še prodajo osebnih avtomobilov z največ 50 grami izpusta ogljikovega dioksida (CO2) na prevoženi kilometer. Čeprav so podoben ukrep napovedali tudi Nizozemci in podobno načrtujejo tudi Britanci in Nemci, je bila odločitev vseeno dokaj presenetljiva. Foto: Klemen Korenjak

Katere današnje avtomobile bi v Sloveniji še lahko kupili leta 2030?


Kako realna je omejitev prodaje vozil na izpust 50 gramov CO2 na kilometer?

Odmevi avtomobilskih trgovcev, ki so s tako odločitvijo seveda neposredno povezani, so pričakovano različni. Avtomobilski proizvajalci so do elektromobilnosti na globalni ravni različno opredeljeni in ta stališča se seveda prenašajo tudi v Slovenijo.

Kot smo pisali v petek, je danes na trgu zelo malo avtomobilov s tako nizkim izpustom CO2. To so dejansko le električni avtomobili in nekaj priključnih hibridov. Ključno vprašanje torej je, ali bodo leta 2030 kupci iskali le nove alternativne avtomobile ali pa bodo proizvajalci tudi klasične bencinske in predvsem dizelske motorje izpopolnili do te mere, da bodo v skladu s sprejeto strategijo vlade.

V anketi na Siol.net smo bralce vprašali, ali se strinjajo s sprejeto strategijo vlade. Dobrih 50 odstotkov anketirancev se je odzvalo negativno, češ da je po letu 2030 prihodnost v čistejših bencinskih in dizelskih motorjih. Dobrih 34 odstotkov se je s strategijo strinjalo in jo za razvoj ocenjuje kot nujno.

Danilo Ferjančič je kot direktor Porsche Slovenija vodilni avtomobilski trgovec v Sloveniji. Danilo Ferjančič je kot direktor Porsche Slovenija vodilni avtomobilski trgovec v Sloveniji. Foto: Ciril Komotar Danilo Ferjančič, direktor Porsche Slovenija: Taki ukrepi nimajo stvarne podlage

"Srčno upam, da gre za prvo predvolilno marketinško potezo slovenske vlade, ki sicer priča o strašanskem nepoznavanju tega področja. Morda kdo rad sliši za takšne udarne ukrepe v letu 2030, vendar so brez vsake stvarne podlage. Avtomobilski proizvajalci takrat še ne bodo mogli proizvesti dovolj velike količine vozil z ustrezno tehnologijo, prav tako slovenska polnilna infrastruktura in električno omrežje še ne bosta zagotavljala ustrezne kapacitete," je z odločitvijo nezadovoljen Danilo Ferjančič, ki je kot direktor podjetja Porsche Slovenija (uvoznik znamk koncerna Volkswagen) največji avtomobilski trgovec v Sloveniji.  

"Ne vem torej, kakšna vozila bi po tem scenariju slovenski potrošniki lahko dejansko kupovali in kako bi jih polnili. Ponovno se je izkazalo, da smo avtomobilisti dežurni grešni kozel in najlažja tarča za psevdo trajnostne ukrepe. Če bi se namreč zadeve lotili celovito, bi se morali tudi vprašati, kaj se bo zgodilo s tovornim prometom, ki bo v letu 2030 imel praktično enak emisijski učinek kot osebna vozila," dodaja Ferjančič, ki sicer predstavljeno strategijo podpira.

Renault ima danes v Sloveniji sedem prodajno-servisnih centrov za električna vozila, prihodnje leto se jim bo pridružil še osmi. Kateri bo po zoeju in kangooju naslednji vsakodnevno uporabni Renaultov osebni električni avtomobil? Megane, scenic … ? Renault ima danes v Sloveniji sedem prodajno-servisnih centrov za električna vozila, prihodnje leto se jim bo pridružil še osmi. Kateri bo po zoeju in kangooju naslednji vsakodnevno uporabni Renaultov osebni električni avtomobil? Megane, scenic … ? Foto: Gregor Pavšič

Kako bomo v Sloveniji ob povečanem številu električnih vozil poskrbeli za polnilno infrastrukturo? Kako bomo v Sloveniji ob povečanem številu električnih vozil poskrbeli za polnilno infrastrukturo? Foto: Gregor Pavšič Renault: Leta 2030 bomo imeli ustrezno vozilo za vsakega našega kupca

Povsem drugačen je odziv Renaulta, ki je skupaj s partnersko družbo Nissan že več let aktivneje udeležen v promociji in razvoju elektromobilnosti. Pri slovenskem Renaultu izpostavljajo, da je Slovenija za električne avtomobile praktično idealna država. Za zdaj imamo še relativno čisto okolje, ustrezno velikost države in geografske značilnosti, velik delež dnevnih migrantov, majhno povprečno dnevno prevoženo razdaljo avtomobilov in pomen individualne mobilnosti, ki izhaja iz razpršenosti poseljenosti.

"Skupina Renault bo do leta 2022 predstavila osem novih povsem električnih vozil in še dodatnih 12 elektrificiranih vozil. Konkretnih podatkov o njih še nimamo, vsekakor pa bomo že osem let pred uveljavitvijo vladne odredbe imeli številna vozila, ki bodo imela izpust CO2 manjši od 50 gramov na kilometer. Leta 2030 bomo zagotovo imeli ustrezno vozilo za vsakega našega kupca," razlaga Marjan Murn, direktor prodaje Renaulta v Sloveniji.

"Država mora poleg sprejete strategije predvsem postaviti pametno električno omrežje"

Murn podobno kot Ferjančič opozarja na pomen ustreznega razvoja infrastrukture, ki bo moral slediti večji ponudbi elektrificiranih avtomobilov na trgu. Slovenija bo potrebovala pametno električno omrežje, ki bo večjo potrebo po električni energiji ustrezno podprlo, prav tako bo treba ustrezno širiti ponudbo polnilnih mest in še nekaj časa ohraniti tudi subvencije za nakup novih vozil. Te trenutno znašajo 7.500 evrov za električno in 4.500 evrov za priključno hibridno vozilo. Pri polnilnih mestih so trenutno v najslabšem položaju prebivalci v stanovanjskih blokih.

Andrej Pečjak: Z vladno strategijo ali brez nje leta 2030 ne bo mogoče kupiti avta z izpustom, višjim od 50 gramov CO2 na kilometer. Električni avtomobili z dometi okrog 400 kilometrov bodo cenejši od primerljivih 'fosilcev'. Tisti, ki se dnevno vozijo na dolge razdalje, in tisti, ki se ne bodo hoteli odpovedati ropotu izpušne cevi, bodo imeli na izbiro celo paleto priključnih hibridov. Andrej Pečjak: Z vladno strategijo ali brez nje leta 2030 ne bo mogoče kupiti avta z izpustom, višjim od 50 gramov CO2 na kilometer. Električni avtomobili z dometi okrog 400 kilometrov bodo cenejši od primerljivih 'fosilcev'. Tisti, ki se dnevno vozijo na dolge razdalje, in tisti, ki se ne bodo hoteli odpovedati ropotu izpušne cevi, bodo imeli na izbiro celo paleto priključnih hibridov. Foto: Matej Leskovšek

Andrej Pečjak: Državna strategija ni revolucionarna, tak scenarij bi se zgodil tudi brez nje

"Scenarij razvoja bi bil v Sloveniji enak tudi brez te strategije. Ta se zdi visokoleteča, a vsi razvojni trendi vodijo v to smer. Pred sedmimi leti smo električne avtomobile prešteli na prste ene roke, vsi evropski proizvajalci pa so jih zavračali. Poglejte, kje smo danes," pravi znani slovenski inovator, pionir in promotor elektomobilnosti Andrej Pečjak.

Vladne strategije ne ocenjuje kot revolucionarne. Po njegovi oceni bo leta 2025 nehibridni avto že težko kupiti. Ne zaradi slovenske zakonodaje, temveč ker ga nihče več ne bo prodajal. Če ne drugega, bodo imeli proizvajalci vozila s tako imenovanim mehkim hibridnim pogonom.

"Smo na točki preloma. V dveh letih bo proizvodnja električnih vozil toliko narasla, da bodo lahko cenovno začela konkurirati 'fosilcem'. Električni avto je bistveno manj kompleksen in ima manj sestavnih delov. Ko bodo serije enake, bo postal cenejši od bencinskega ali dizelskega avtomobila. Pogosto se v javnosti napihuje ceno in kompleksnost baterij. V resnici je sodoben izpušni sistem veliko kompleksnejši kot celoten električni avto. Tudi redke kovine, na primer platina, v katalizatorjih imajo svojo ceno in so omejene, prav tako kompleksna je tudi njihova reciklaža," dodaja Pečjak.

Novi nissan leaf, ki ga bodo trgovci prihodnje leto prvič uradno prodajali tudi v Sloveniji. Ta avto je eden izmed tistih, ki napovedujejo vsakodnevno uporaben električni avtomobil tudi za družinsko rabo. Novi nissan leaf, ki ga bodo trgovci prihodnje leto prvič uradno prodajali tudi v Sloveniji. Ta avto je eden izmed tistih, ki napovedujejo vsakodnevno uporaben električni avtomobil tudi za družinsko rabo. Foto: Nissan

Vprašanje za industrijo: Se lahko tudi dizelski motorji spustijo na raven 50 gramov CO2 na kilometer?

Poleg avtomobilskih trgovcev je strategija neposredno povezana tudi z avtomobilskimi dobavitelji iz Slovenije. Med njimi je tudi nekaj takih, ki razvijajo nove sisteme za motorje z notranjim izgorevanjem. Ena takih je Hidria, ki kot razvojni dobavitelj že danes razvija sisteme za avtomobile, ki jih bomo na cestah videli čez pet let. Zanje je iz tega razvojnega vidika leto 2030 oddaljeno le okrog osem let.

"Verjamemo, da bosta po umiritvi strasti prevladala stroka in racionalno spoznanje, da je dizelska tehnologija izjemno pomemben del in element uravnoteženega racionalnega postopnega prehoda v prihodnjo hibridno in elektro mobilnost. Še posebej glede na že razpoložljive tehnologije za doseganje tudi ciljnih vrednosti dušikovih oksidov NOx in trdih prašnih delcev," sporočajo s Hidrie, kjer načrtujejo doseganje 30-odstotnega tržnega deleža na področju hladnega zagona dizelskega motorja.

Po letu 2025 napovedujejo pomen učinkovitih in čistih dizlov predvsem v avtobusih in tovornjakih. Prav tako napovedujejo še boljše sisteme za čiščenje izpušnih plinov in nevtralizacijo NOx, pa tudi zniževanje izpustov s hibridnimi sistemi, 48-voltno napetostjo v vozilih in podobno.  

BMW namerava letos na globalnem trgu prodati sto tisoč vozil z manj kot 50 grami izpusta CO2 na kilometer. BMW namerava letos na globalnem trgu prodati sto tisoč vozil z manj kot 50 grami izpusta CO2 na kilometer. Foto: Gregor Pavšič Kaj pa preostali?

Večina avtomobilskih proizvajalcev je zaradi vse bolj zaostrenih direktiv glede zniževanja ravni CO2 – te evropske direktive so bile tudi pobuda za sprejetje slovenske strategije – za prihodnje desetletje napovedala številne nove elektrificirane avtomobile.

Ena takih znamk je tudi BMW, ki namerava že do konca letošnjega leta prodati sto tisoč vozil z izpusti CO2 pod 50 grami na prevoženi kilometer. Med temi je tudi BMW serije 7 iPerformance. Podobno kot Renault zato tudi pri BMW Slovenija vladne strategije ne komentira negativno, temveč elektrifikacijo ocenjujejo kot del lastne strategije.

Peter Verčič Peter Verčič Foto: Gregor Pavšič Peter Verčič, direktor znamke Suzuki v Sloveniji
"Tehnične zadeve je težko napovedovati za 12 let vnaprej. Poteza vlade se mi zdi nezanesljiva. Morda bo leta 2030 na trgu res dovolj vozil, ki bodo v skladu s predpisi in bodo tudi cenovno dosegljiva, večjo težavo pa vidim na strani infrastrukture. Menim, da bi se z znatnim povečanjem števila električnih vozil povišal tudi strošek vožnje. Danes je prevoženi kilometer na elektriko res poceni. Ko bo polnjenje električnih avtov postal resen posel, se bojim, da se bo hitro povišala tudi cena polnjenja baterij na javnih polnilnicah in tudi prek domačih vtičnic."

Peugeot in Citroen
Skupina PSA si prizadeva do leta 2023 zagotoviti pestro ponudbo vozil na električni pogon, zato bo do leta 2021 lansirala več električnih vozil s pomočjo dveh modularnih konstrukcijskih osnov, ki sta primerni za več energetskih virov. To bo sedem priključnih hibiridov in pet električnih vozil. Do leta 2020 bo imelo pol naših modelov na voljo različico na električni pogon. Do leta 2023 se bo ta delež povečal na 80 odstotkov. Zatorej menimo, da vse evropske pobude, ki so usmerjene v razvoj trajnostnega in konkurenčnega eko sistema električne mobilnosti, sodijo med prednostne strateške naloge.

Komentarji

5

Pridružite se razpravi!
Za komentar se prijavite tukaj. Strinjam se s pogoji uporabe.

  • bobi69 / 16.10.2017. ob 09:03 +3 - 1

    Glede na to, da je v Sloveniji kronično pomankanje odgovornosti, se bodo predlagatelji za tako strategijo branili, da pač samo ubogajo direktivo, ki prihaja iz Bruslja! :) Tipično za Sloveniji, da hiša se prične graditi z dimnikom, ne temeljem! Še Nemci se smejejo in delajo norca iz slovenskih politikov!

    +3 - 1
  • BPGC / 16.10.2017. ob 23:55 +1 0

    50 gramov res ni tako tezko doseci, to so hibridi. Prikljucni.

    +1 0
  • LifeXY / 18.10.2017. ob 12:02 +1 0

    Nikjer v strategiji ne vidim nadomestitev izpada prihodkov v proračun, zaradi čistejših vozil... ali bodo obdavčili elektriko, wlektrična vozila ali pa država takrat, zaradi splošnega razvoja in napredka, ne bo več potrebovala tega dela peihodkov...

    +1 0
delitve: 16
Delite na: Facebook Twitter Viber Pinterest Messenger E-mail Linkedin